Vodilni predstavniki Evropske unije in Rusije so na vrhu skušali v medsebojne odnose vnesti novo dinamiko. Predsedujoči EU-ju, švedski premier Frederik Reinfeldt je po pogovorih z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom dejal, da je položaj človekovih pravic v Rusiji "vse večji razlog za zaskrbljenost". Pred vrhom je več organizacij za zaščito človekovih pravic EU pozvalo, naj pritisne na Moskvo glede človekovih pravic.

Na dnevnem redu je bilo kar nekaj perečih tem. V prvi vrsti vprašanje energetske oskrbe, potem ko je lani izbruhnil rusko-ukrajinsko plinski spor, in za novi svetovni režim v boju proti podnebnim spremembam. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je povedal, da je Moskva izrazila pripravljenost, da se bo na decembrskem podnebnem vrhu v Köbenhavnu zavezala k 25-odstotnemu znižanju izpustov ogljikovega dioksida do leta 2020 glede na leto 1990.

Vrh se je lotil tudi vprašanja uresničevanja zavez, ki jih je v zadnjem letu sprejela skupina 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20), še posebej tistih o novem gospodarskem okvirju, ki naj bi zagotovil vzdržno rast svetovnega gospodarstva in preprečil prevelika tveganja in neravnovesja.

Preprečiti nove prekinitve oskrbe s plinom
Razpravljali so o trgovinskih odnosih med Unijo in Rusijo in o novem strateškem sporazumu med EU-jem in Rusijo. EU, v kateri živi 500 milijonov ljudi, je največja trgovinska partnerica Rusije, zelo odvisna pa je predvsem od njenega plina. Četrtino plina, ki ga porabi Unija, namreč prihaja iz Rusije, večina pa mora potovati čez ukrajinsko ozemlje. Moskva si po drugi strani želi povečati tuje naložbe.