Berlusconi ni najbolje sprejel kritik. Foto: EPA
Berlusconi ni najbolje sprejel kritik. Foto: EPA

Berlusconi je bil na nedeljskem vrhu evropskih voditeljev tarča ostrih svaril, da bo moral evropske partnerice v sredo prepričati, da z javnofinančno konsolidacijo in reformami misli resno. Na to so ga javno opomnili tako nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy kot predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Berlusconi tega pokroviteljskega pristopa ni sprejel najbolje. Dejal je, da mu noben samooklicani komisar ne bo "pridigal". Tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano je kritiziral Merklovo in Sarkozyja zaradi "ponesrečenih in neprijetnih" izjav, ki kažejo na nezaupanje do Italije, ter jima očital, da nista dovolj spoštljiva do njegove države.

Take vrste pritisk oziroma javna svarila "grešnikom" naj bi tako postala stalna praksa v Uniji, sporočajo iz Bruslja. Strožji nadzor nad izvajanjem javnofinančnih pravil in strukturnih reform sicer predvideva pred kratkim sprejeti sveženj šestih zakonodajnih predlogov, imenovan "šesterec", ki naj bi začel veljati z novim letom.

Poziv h konkretnim ukrepom
Evropska komisija od Italije zahteva predvsem konkretne ukrepe za krepitev rasti in konkurenčnosti italijanskega gospodarstva. Za zdaj Berlusconijevih zavez na tem področju še ni prejela, jih pa pričakuje najpozneje v sredo, ko bosta v Bruslju znova vrha EU-ja in območja evra.

Italijanski premier je za ponedeljek sklical krizno sejo vlade, ki se je končala brez dogovora o pokojninski reformi, s katero naj bi upokojitveno starost v Italiji zvišali na 67 let.

EU od Italije zahteva niz reform, predvsem za krepitev rasti, ki vključujejo ukrepanje v pokojninskem sistemu, na trgu dela za spodbujanje zaposlovanja in na področju zakonodaje za olajšanje vlaganj. Poleg tega zahteva natančen časovni okvir izvajanja ukrepov za ureditev javnih financ.

Po Grčiji, Irski in Portugalski, ki so že morale zaprositi za mednarodno finančno pomoč in morajo v zameno zanjo izvajati ostre ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, zdaj dolžniška kriza najbolj kaže zobe Italiji in Španiji. Zato EU od teh držav zdaj že preventivno zahteva odločno ukrepanje.