Poklukar je še dodal, da verjame v premike po volitvah. Izrazil je nezadovoljstvo z zamudo, saj bi se po dveh letih že morali pokazati rezultati. "Gre za zahtevno problematiko migracij, verjamem, da so tudi evropske volitve dejavnik vpliva na politično razpravo in da se bo po sestavi novega Evropskega parlamenta in Evropske komisije to vprašanje začelo razreševati hitreje," je pojasnil.

Kvote ostajajo najtrši oreh
Najspornejši del reforme so obvezne begunske kvote, ki naj bi veljale v času resne migracijske krize. Države članice imajo do njih različne odnose, vzhodne države jim odločno nasprotujejo.

Azilni sveženj: ga razdeliti ali ne?
Prav tako članice niso enotne glede vprašanja razdelitve azilnega svežnja, ki vključuje sedem kosov zakonodaje, tako da bi pet manj problematičnih dosjejev sprejeli prej, preostala dva pa pustili za pozneje. Za razbitje azilnega svežnja se je danes v Bruslju znova zavzel nemški notranji minister Horst Seehofer, ki je tudi dejal, da dogovora o reformi ni več mogoče doseči do volitev. Slovenija je po Poklukarjevih besedah od začetka prenove skupnega azilnega sistema zagovarjala paketni pristop, torej sprejetje celotnega svežnja sedmih uredb, saj so te tako vsebinsko povezane, da jih ni mogoče izvajati ločeno. Je pa v želji po napredku pripravljena na prožnost ‒ lahko sprejme izločitev uredbe o agenciji EU-ja za azil in njeno hitro sprejetje, je poudaril slovenski minister.

Kar zadeva uredbo o evropski podatkovni zbirki prstnih odtisov Eurodac in okvirno uredbo o ponovni naselitvi, pa ima dvome, zlasti zaradi vsebinskih povezav z drugimi uredbami iz svežnja, je pojasnil Poklukar, ki je o tem govoril z nemškim kolegom Seehoferjem.

Komisar za migracije Dimitris Avramopulos je po zasedanju zatrdil, da bodo nadaljevali delo za uvedbo azilne reforme, in poudaril, da je vseh sedem dosjejev enako pomembnih in nujnih, ter izrazil previden optimizem glede vprašanja začasne ureditve po izkrcanju rešenih prebežnikov.

Avramopulos je zaznal precej konsenza glede ključnih načel takšne začasne ureditve, ki bi jo podprle agencije EU-ja, finančno pa tudi evropski proračun. Poudaril je, da bi ta ureditev vključevala premeščanje migrantov med članicami na prostovoljni osnovi do uveljavitve prenovljene dublinske uredbe. Na ključno vprašanje, katere članice so torej v tej začasni ureditvi po izkrcanju rešenih migrantov pripravljene sodelovati, pa komisar ni podal konkretnega odgovora.

Še pred volitvami predlog o krepitvi straže
Notranji ministri so se danes tudi seznanili s potekom pogajanj članic in Evropskega parlamenta o krepitvi evropske mejne in obalne straže s ciljem, da bi se predlog o krepitvi mandata straže sprejel še pred volitvami, je povedal slovenski minister. Evropska komisija je predlagala vzpostavitev stalne enote 10.000 pripadnikov mejne straže do leta 2020, a članice so februarja dosegle izhodiščni dogovor za pogajanja s parlamentom, po katerem naj bi to številko zagotovili do leta 2027.

Avramopulos je po današnjem zasedanju izrazil previden optimizem in upanje na skorajšnji dogovor o krepitvi mejne in obalne straže, nekdanje agencije za zunanje meje Frontex. Pričakuje ga pred evropskimi volitvami.