'Doma v Evropi, varni v Natu,' je bil slogan vladne kampanje pred referendumom za vstop v EU in Nato leta 2003. Foto: BoBo
'Doma v Evropi, varni v Natu,' je bil slogan vladne kampanje pred referendumom za vstop v EU in Nato leta 2003. Foto: BoBo

Zdaj, po desetih letih našega bivanja v Evropi, lahko rečemo, da je združenje, ki je sestavljeno iz toliko različnih članic, le težko usklajeno in učinkovito. A Sloveniji je predvsem v prvih letih članstva v Evropski uniji uspelo biti med najboljšimi, če že ne najboljša nova članica povezave.

V tistem času smo postavili nekaj pomembnih mejnikov in spisali uspešne zgodbe - leta 2007 je tolar zamenjal evro, z vstopom v schengen so "padle" meje z Avstrijo, Madžarsko in Italijo. Sledilo je predsedovanje Evropskemu svetu, za kar si je Slovenija prislužila veliko pohval.

A z gospodarsko krizo je slovenski sijaj zbledel in v tujih medijih se je Slovenija začela vse bolj pojavljati v neslavni družbi najbolj težavnih članic, tistih, ki so ali naj bi potrebovale finančno pomoč. Pečat smo pustili tudi z dolgotrajno blokado Hrvaške v njenem približevanju Evropski uniji.

Prerez desetletnega članstva Slovenije v Evropski uniji si oglejte v spodnji fotozgodbi.

Slovenija je kmalu po priznanju samostojnosti Evropsko unijo zaprosila za sklenitev pridružitvenega sporazuma. Do podpisa tega sporazuma je prišlo 10. junija leta 1996, Slovenija je ob tem tudi vložila prošnjo za polnopravno članstvo v EU-ju. Huda ovira podpisu so bile zahteve Italije glede vračanja premoženja optantom, zato je Slovenija morala obljubiti, da bo postopno odprla trg nepremičnin za tujce. Slovenija je bila zadnja izmed srednjeevropskih kandidatk, ki je vložila prošnjo za članstvo v Uniji. Na fotografiji sta takratni slovenski premier Janez Drnovšek in Jacques Santer, ki je med letoma 1995 in 1999 vodil Evropsko komisijo. Foto: BoBo
Potem ko je tudi državni zbor ratificiral pridružitveni sporazum, je Evropski svet decembra leta 1997 v Luksembrugu Slovenijo skupaj s še petimi kandidatkami za članstvo (Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Ciprom) uradno povabil k pristopnim pogajanjem. Ta so se s procesom podrobne analize usklajenosti nacionalnih zakonodaj kandidatk z evropskim pravnim redom začela nekaj mesecev kasneje. Foto: BoBo
Slovenija je pogajanja z Evropsko unijo končala 12. decembra leta 2002. V sklepni fazi so se pogajanja vrtela okoli tega, koliko denarja bo država v prvih letih članstva prejela iz evropske blagajne. Evropski svet je hkrati 1. maj 2004 potrdil za datum, ko se bo Evropska unija razširila z desetimi novimi članicami. Foto: BoBo
23. marca leta 2003 smo se Slovenci na dvojnem referendumu odločali o vstopu v dve povezavi, Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezništvo (Nato). Udeležba je bila 60-odstotna, za vstop v EU je glasovalo prepričljivih 89,64 odstotka volivcev. Vstop v Nato je podprlo 66 odstotkov volivcev. Foto: BoBo
Slab mesec kasneje, 16. aprila, so predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek, premier Anton Rop in zunanji minister Dimitrij Rupel v Atenah podpisali pogodbo o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Enak korak so naredili tudi voditelji preostalih devetih prihodnjih članic povezave. Foto: BoBo
In končno. Prišel je 1. maj leta 2004, ko je Evropska unija doživela največjo širitev svojih meja do zdaj. Polnopravne članice Unije so postale Slovenija, Poljska, Češka, Madžarska, Slovaška, Estonija, Latvija, Litva, Malta in Ciper. Foto: BoBo
Ena največjih prireditev je na predvečer vstopa Slovenije v Evropsko unijo potekala v Novi Gorici. Na dogodek z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' so prišli predsednik državnega zbora Borut Pahor, slovenski premier Anton Rop in predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Prodi je pozdravil 75 milijonov novih državljanov EU-ja, Rop pa je izrekel dobrodošlico Evropi. 'Doslej je bila Evropa prihodnost Slovenije, zdaj je Slovenija prihodnost Evrope,' je izjavil Rop, ki je obenem sosede pozval, da je prišel trenutek za spravo. Prireditev sta skupaj organizirali mesti Gorica in Nova Gorica, župana obeh mest sta ob tej priložnosti tudi odprla prenovljen trg med obema mestoma. Foto: BoBo
Govornika na prireditvi v Gornji Radgoni sta bila takratni minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel in njegova avstijska kolegica Benita Ferrero-Waldner. Rupel je dejal: 'Jutri je zgodovinski dan. Slovenija bo postala nova zvezda Evrope. Gre za uresničitev slovenskih sanj, vizije, ki nas je vodila vse od osamosvojitve. V evropski projekt smo vložili veliko energije, truda in dela. Naloge niso bile enostavne, vendar smo pred očmi vedno imeli cilj. Slovenski državljani bomo od jutri naprej tudi državljani EU. V sodelovanju s prebivalci ostalih 24 držav bomo oblikovali evropski sen.' Foto: EPA
Že mesec in pol po vstopu v Unijo, 13. junija, smo odšli na volitve v Evropski parlament, na katerih smo dobili prvih sedem evropskih poslancev. Štirje izvoljeni so bili člani EPP (Alojz Peterle in Ljudmila Novak iz NSi ter Miha Brejc in Romana Jordan Cizelj iz SDS), dva evropskih liberalcev Alde (Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko, oba iz LDS), eden (Borut Pahor iz ZLSD) pa član socialistične PES. Pahorja je oktobra leta 2008, potem ko je bil na parlamentarnih volitvah izvoljen tudi v slovenski parlament, v Bruslju oziroma Strasbourgu zamenjal Aurelio Juri. Mandat evroposlancev je trajal do leta 2009. Foto: BoBo
Janez Potočnik je že z vstopom države v EU začasno zasedel komisarski položaj v resorju za širitev, novembra leta 2004 pa je postal prvi polnopravni slovenski evropski komisar. V ekipi predsednika Evropske komisije, Portugalca Joseja Manuela Barrosa, je prevzel položaj komisarja za znanost in raziskave. V drugem mandatu je Barroso Potočniku zaupal resor za okolje. Foto: BoBo
Potem ko sta Evropska komisija in Evropska centralna banka pozitivno ocenili pripravljenost Slovenije na prevzem evra, je Svet EU sprejel končno odločitev o vstopu Slovenije v evroobmočje in določil tudi končni menjalni tečaj med tolarjem in evrom - 239,64 tolarja za evro. Slovenija je skupno evropsko valuto uvedla 1. januarja leta 2007. Foto: BoBo
Konec leta 2007 so voditelji držav članic EU-ja, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel, v Lizboni podpisali lizbonsko pogodbo - pogodbo o reformi, ki naj bi EU-ju omogočila učinkovito delovanje in okrepila njegono vlogo v svetu. Foto: EPA
22. decembra leta 2007 je Slovenija odpravila nadzor na notranjih kopenskih mejah in morskih mejah s članicami EU-ja (z Italijo, Avstrijo in Madžarsko), 30. marca prihodnje leto pa sprostila še nadzor na zračnih mejah. Tako je skupaj z osmimi drugimi državami članicami Unije postala del schengenskega območja. Foto: BoBo
Slovenija je med 1. januarjem in 30. junijem leta 2008 kot prva med desetimi novimi članicami prevzela polletno predsedovanje Svetu Evropske unije. Med prioritetami je bila evropska prihodnost Zahodnega Balkana (t.i. proces Brdo). Teh mesecev se spomnimo tudi po vrsti sestankov v kongresnem centru Brdo in kolonah diplomatskih vozil na naših cestah. Splošno mnenje je bilo, da je Slovenija delo odlično opravila. Foto: EPA
Novi evropski poslanci v mandatu 2009-2014 so postali Zoran Thaler in Tanja Fajon (oba PES/SD), Romana Jordan Cizelj in Milan Zver (oba EPP/SDS), Jelko Kacin (Alde/LDS), Alojz Peterle (EPP/NSi) in Ivo Vajgl (Alde/Zares). Po umiku Zorana Thalerja, ki je zaradi afere s podkupovanjem kot prvi slovenski evroposlanec odstopil s položaja, je leta 2011v parlamentarne klopi sedla Mojca Kleva Kekuš. Konec leta 2011 je Slovenija z uveljavitvijo lizbonske pogodbe dobila nov, osmi poslanski sedež. Zasedla ga je Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS). Foto: BoBo
Marca leta 2011 je začela delovati prva evropska institucija s sedežem v Sloveniji - Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer). Na fotografiji Albert Pototschnig, direktor Acer-ja, in slovenski premier Borut Pahor. Foto: BoBo
Sedem let po vstopu v Evropsko unijo se je izteklo prehodno obdobje, v katerem so lahko stare članice EU-ja omejevale prost pretok delavcev iz Slovenije in sedmih drugih vzhodno- in srednjeevropskih držav, ki so se povezavi pridružile prvega maja leta 2004. Foto: EPA
Mesto vodje urada EU-ja v Prištini in posebnega predstavnika EU-ja za Kosovo je februarja leta 2012 prevzel nekdanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar in tako postal prvi Slovenec, ki je zasedel najvišji položaj v evropski diplomatski službi. Foto: BoBo
Državni zbor je aprila leta 2013 na seji, ki sta se jo udeležita tudi hrvaški premier Zoran Milanović in zunanja ministrica Vesna Pusić, potrdil ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške k Evropski uniji. Slovenija je namreč pred tem zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj dolgo časa blokirala Hrvaško v njenih pristopnih pogajanjih. Najprej je bila v ospredju ekološko-ribolovna cona, nato meja, nazadnje Ljubljanska banka. Foto: BoBo
V zadnjih letih pa se je Slovenija iz vzorne učenke spremenila v težavnega otroka, ki ga je treba presesti v prvo vrsto in imeti pod stalnim nadzorom, tudi z ostrimi opozorili. Slovenija je zaradi vse slabših gospodarskih razmer, predvsem pa zaradi obsežnih slabih terjatev slovenskih bank, še vedno pod drobnogledom EU-ja, velikokrat se je omenjala tudi možnost prihoda 'zloglasne' trojke v državo. Foto: BoBo
Za finančno pomoč Unije naša država navsezdanje ni zaprosila, a Ljubljana mora še vedno mnoge ukrepati sprejemati pod taktirko Bruslja, ki kritizira tudi prepočasne in premalo odločne strukturne reforme. Ureditev javnih financ je tako zdaj največji izziv Slovenije, pri čemer je vse večji problem tudi strma rast javnega dolga. Foto: BoBo