Kot je povedal vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem, bo evroskupina zdaj brez Grčije razpravljala o posledicah in pripravila vse potrebno za zagotovitev stabilnosti območja evra.

Območje evra ima 19 članic, še naprej sodelujemo z Grčijo in veliko scenarijev je še mogočih, a ne s pristopom, ki ga je grška vlada ubrala v petek, je po koncu evroskupine poudaril Dijsselbloem in dodal, da grški parlament še lahko sprejme modro odločitev, ki lahko spremeni politično situacijo.

Grški minister za finance Janis Varufakis je po nepričakovani napovedi grškega premierja Aleksisa Ciprasa, da bodo o predlogu upnikov odločali grški državljani na referendumu, danes zaprosil za podaljšanje zdajšnjega programa pomoči, kar je evroskupina zavrnila. Kot poroča BBC, je Varufakis dejal, da je zaprosil za "nekajdnevno, nekajtedensko" podaljšanje, Dijsselbloem pa je dejal, da je Varufakis zaprosil za enomesečno podaljšanje.

"Pred napovedjo referenduma proces za nas ni bil končan, končala ga je grška vlada," je še poudaril vodja evroskupine in dodal, da težko reče, kaj bi pomenil "da" ali "ne" na referendumu. Varufakis je po njegovih besedah zagotovil, da bi referendumski "da" pomenil takojšnje izvajanje dogovorjenega svežnja, vendar je težava veliko vprašanje verodostojnosti in zaupanja.

Varufakis je sicer še dejal, da bi lahko zavrnitev grške prošnje po podaljšanju trajno prizadela verodostojnost evroskupine. Spomnimo, Grčija mora do torka Mednarodnemu denarnemu skladu vrniti 1,6 milijarde evrov. Brez novih sredstev obstaja strah, da bo Grčija zapustila evroobmočje in da se bo njeno gospodarstvo sesulo, poroča BBC. Dijsselbloem je še dejal, da je zdaj od Evropske centralne banke odvisno, ali bo nadaljevala z izrednim financiranjem grškega bančnega sistema.

"Grčija ostaja del evra"
Območje evra bo storilo vse, da se spopade s tveganjem širjenja finančne okužbe iz Grčije, ki se bo v prihodnjih dneh soočila z akutnimi težavami, je dejal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble in dodal, da Grčija ostaja del območja evra. "Storili bomo vse, da se spopademo z morebitno nevarnostjo širjenja okužbe," je dejal po koncu drugega dela zasedanja evrskih finančnih ministrov, ki se je nadaljevalo brez grškega kolega Varufakisa.

"Prvi korak je, da poskušamo na različne načine pomagati Grčiji. Razumemo, skozi kakšne težave bodo morali iti Grki," je dejal finski finančni minister Alexander Stubb, ki je tako kot drugi ministri ocenil, da je tveganje okužbe danes manjše kot v najhujših dneh krize, vseeno pa bo Grčija zunaj programa pomoči potrebovala posebno pozornost.

Avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling ne pričakuje, da bi območje evra zaradi grške krize utrpelo škodo. "Smo pripravljeni. Evro je varen, je ustrezno zavarovan. Evroskupina zaradi tega ne bo utrpela nikakršne škode," je dejal.

Francoski finančni minister Michel Sapin je zatrdil, da je mesto Grčije ne glede na trenutne težave trdno v evrskem območju. "Usoda Grčije je, da ostane v območju evra in nobena druga članica si ne želi grškega izstopa iz evrskega območja," je dejal in pojasnil, da izstop države iz območja skupne valute danes ni bil opcija. "Morda pa bo to posledica referenduma," je pristavil.

Schäuble: Pogajanja so končana
Napoved referenduma ni naletela na razumevajoč odziv v Evropi. Schaüble meni, da so pogajanja z Grčijo končana. Napoved referenduma v Grčiji pomeni, da ni več podlage za nadaljnja pogajanja o ukrepih države v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, je ob prihodu na krizni sestanek evroskupine ocenil Schäuble.

Cipras je po Schäublovih besedah z napovedjo referenduma očitno končal pogajanja, saj ni več podlage za nadaljnje pogovore. "Grčija je zapustila pogajanja," je še dejal nemški minister.

Mramor: Obdobje negotovosti za Slovenijo
Kaj bo to pomenilo za Slovenijo? Kot je dejal finančni minister Dušan Mramor, pomeni iztek programa za Grčijo za Slovenijo določeno obdobje negotovosti in verjetno zvišanje obrestnih mer za slovenske kredite oziroma obveznice v tujini. "Vendar računam, da bomo s protiukrepi, ki bodo sproženi, to negotovost zmanjšali in da se bodo obrestne mere kmalu vrnile nazaj na normalno raven," je poudaril.

Evroskupina tako brez Grčije razpravlja o načrtu B. "Ta načrt je zelo širok, cela vrsta ukrepov različnih institucij. Ključno pri tem načrtu pa je, da obstaja vrsta instrumentov, s katerimi se bo zagotavljala finančna stabilnost, tako v območju evra kot širše v EU-ju," je izpostavil Mramor.

Vprašanje, ali se je še mogoče izogniti izstopu Grčije iz območja evra, je po Mramorjevih besedah težko. "Načeloma bi lahko rekli, da so še vedno možnosti in da so vrata odprta, seveda pa so te možnosti omejene," je ocenil.

Cerar: Ciprasova poteza nekorektna
Tudi slovenskega premierja Mira Cerarja je Ciprasova napoved presenetila. "Menim, da gre za nekorektno potezo grške vlade in njenega predsednika," je dejal ob robu srečanja državnikov pod Najevsko lipo v Črni na Koroškem.

Kot je povedal Cerar, Cipras te dni v Bruslju na srečanju voditeljev EU-ja nikomur ni omenjal možnosti referenduma, na katerem bi o podpori reformam, ki jih od Grčije zahtevajo posojilodajalci, odločali državljani.

Cerar ni naklonjen nikakršnemu grškemu izsiljevanju. "Če se bo izkazalo, da gre za neko obliko političnega izsiljevanja Grčije, bomo to ustrezno ovrednotili," je dejal.

Ob tem je premier poudaril, da si nobena članica območja evra ali EU-ja ne želi izstopa Grčije iz evrskega območja, čeprav ta možnost po njegovem mnenju še vedno obstaja. Sam sicer upa, da bodo finančni ministri evrskih držav, ki se na to temo sestajajo danes v Bruslju, ugotovili, da je mogoče program pomoči podaljšati in lahko Grčija izvede ustrezne strukturne reforme.

Pahor za vsaj prestavitev težave
"Zadeve so tako resne, da bi bil ta hip zadovoljen že s kompromisom, ki ne bi takoj obetal, a bi morda vsaj za tri mesece prestavil problem in bi takrat našli rešitev," pa je še pred zavrnitvijo podaljšanja programa dejal predsednik države Borut Pahor.

Po njegovem mnenju je tako z gospodarskega kot političnega in varnostnega vidika dobro, če sklenejo kompromis. "A biti mora finančno vzdržen za Grčijo in za tiste, ki smo ji pomagali," je poudari in spomnil, da je Slovenija v tem primeru med najbolj izpostavljenimi državami, le ob kompromisu pa bo lahko računala na to, da bo sčasoma dobila denar nazaj.

"A mislim, da so razmere tako zahtevne, da sploh ne gre več samo za finančno vprašanje. Gre za politično, varnostno in verjetno tudi geopolitično vprašanje," je poudaril predsednik, ki opozarja, da Slovenci in Evropejci ne smemo podcenjevati te teme.

Belgijskemu ministru ni jasno, kaj Grki želijo
Belgijski finančni minister Johan Van Overtveldt je ob prihodu na sestanek evroskupine dejal, da mu ni povsem jasno, kaj Grki želijo storiti. Napoved referenduma se mu zdi "precej bizarna poteza".

Osredotočiti se je treba na vsebino pogajanj, na ukrepe, ki jih Grčija mora sprejeti za okrevanje svojega gospodarstva. Pogledali bomo rezultat pogajanj in nato ukrepali, potrebne so trdne zaveze grške vlade in parlamenta. Belgijski minister je še dejal, da se program pomoči, kot ga je imenoval, konča v torek. Imamo še tri dni, ne treh tednov, je še dejal Van Overtveldt.

Lagarde: IMF pripravljen na prožnost
Vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je povedala, da si bodo še naprej prizadevali za finančno in gospodarsko stabilnost, kar je po njenih besedah tudi osnovni namen tega, kar ves čas počnejo. "Vselej smo bili pripravljeni na prožnost in še naprej bomo," je dodala.