Res je, da je naša država zaradi prejudiciranja meje do zdaj blokirala 13 poglavij, ki so predmet pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo, vendar pa so zahteve za ureditev tudi drugih spornih področij na Hrvaško naslovile tudi druge države, na neuradnih in uradnih srečanjih pa naj bi jo na sporna področja, potrebna resnega odziva, opozarjala tudi Evropska komisija.

V načrtovani, šesti širitvi Evropske unije mora država kandidatka (v tem primeru sta to Hrvaška in Turčija) izpolnjevati zahteve, razdeljene v 35 poglavij, v t. i. acquis communitaire, ki najbolj poenostavljeno pomeni uskladitev/prilagoditev zakonov in drugih aktov evropskim.

Tudi Sloveniji ni šlo gladko
Slovenija, ki se je EU-ju pridružila v peti širitvi, je morala "premagati" 31 poglavij, kar ni potekalo gladko. Veliko težav ji je povzročala Avstrija, ki jo je motila Jedrska elektrarna Krško. Avstrijci so slovensko vstopanje "blokirali" in s svojimi raziskavami skušali dokazati, da JEK ni varen in da bi ga morala Slovenija pred vstopom v EU zapreti. Avstrijska blokada je povzročila nekajmesečni zastoj v pogajanjih in ni bila edina ovira pri vstopu v povezavo.

Pristopna pogajanja po poglavjih tokrat lažja?
Po peti širitvi se je sistem pogajanja za vstop nekoliko spremenil. Pri tokratni širitvi se tako pristopno poglavje odpre šele, ko je država kandidatka že izpolnila osnovne prilagoditve, zato ga je mogoče zapreti veliko hitreje. Pogoji zaprtja naj bi bili za državo kandidatko bistveno lažji, saj so osnovne in najpotrebnejše prilagoditve evropskemu pravnemu redu in predpisom izvedle že pred odprtjem poglavja. Ko se je za članstvo pogajala Slovenija, so se prilagoditve večinoma izvajale šele po odprtju poglavja, zato je bilo tega težje zapreti To pomeni, da je Hrvaška osnovne prilagoditve pri odprtih poglavjih že izvedla, blokada Slovenije pa ji ne preprečuje izpolnitve zahtev Evropske komisije.

Hrvaški je do zdaj uspelo zaprteti sedem poglavij acquisa (zunanji odnosi, intelektualna lastnina, ekonomska in monetarna politika, informacijska družba in mediji, podjetniška in industrijska politika, znanost in raziskave, izobraževanje in kultura). Preostalih 28 poglavij je odprtih ali pa jih Hrvaški še ni uspelo odpreti.

Kot je znano, je Slovenija izrazila zadržke pri 13 poglavjih, 9 jih je pripravljenih za odprtje (davki, prosti pretok kapitala, kmetijstvo in razvoj podeželja, varnost hrane ter veterinarska in fitosanitarna politika, ribištvo, regionalna politika, pravica, svoboda in varnost, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika), za štiri pa je Hrvaška menila, da so pripravljeni za zaprtje (pravo družb, čezevropska omrežja, carinska unija in statistika).Kot razlog za zadržke je Slovenija navedla nevarnost prejudiciranja meje. Ob tem se pojavljajo termini, kot so sporna zemljišča ob Dragonji, razglasitev hrvaške ekološko ribolovne cone in seveda sporni zemljevidi, ki jih je Hrvaška predložila v pogajalsko dokumentacijo.

Ne blokada Slovenije, ampak petih drugih držav
Vendar pa slovenska blokada ni edina ovira pri hrvaškem vstopanju v EU. Tako naj bi Hrvaški vstop v EU pri 23. poglavju pravosodje in temeljne pravice, kjer je govor predvsem o t. i. topniških dnevnikih, preprečevalo pet drugih držav. Gre za dokumentacijo iz vojaške opreracije Nevihta, iz katere bi lahko bilo razvidno, ali je Hrvaška obstreljevala tudi civilne cilje, hkrati pa so dokumenti ključni za sojenje trem vojnih zločinov obtoženih generalov, med katerimi je tudi Ante Gotovina.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICYT) zahteva, da mu Hrvaška preda okoli sto dokumentov, kar pa ta še ni storila. Ocena haaškega tožilca Sergea Bremmertza za Hrvaško ni ugodna, saj je hrvaško sodelovanje s sodiščem znova ocenil kot nezadostno in spet zahteval dokumente.

Brez topniških dnevnikov najverjetneje ne bo šlo
Čeprav je hrvaški premier Ivo Sanader dejal, da je Bremmertzovo poročilo "dokaj ugodno", pa je dejstvo, da bo EU prav na podlagi tega dokumenta odločal, ali bo Hrvaška lahko odprla 23. poglavje, ki ga sicer prav zaradi neizročene dokumentacije blokirajo tudi Nizozemska, Velika Britanija, Belgija, Danska in Finska.

Brez popuščanja tudi pri drugih temah
Poleg tega ima Hrvaška težave tudi pri drugih poglavjih in temah, ki niso povezana s slovensko blokado. Tako naj bi prejela več opozoril, ki se tičejo področja organiziranega kriminala in korupcije. Gre za področje, pri katerem Evropska komisija po mnenju poznavalcev nikakor ne sme popustiti, saj ima prav zaradi popuščanja težave s članicama Romunijo in Bolgarijo, kjer stopnji korupcije in kriminala ostajata (pre)visoki.

Premika se le pri ladjedelnicah
Med problematičnimi temami so tudi možnost vračanja beguncev, hrvaški odnos do manjšin in do nedavnega tudi ladjedelništvo. Ladjedelništvo je tudi edina izpostavljena težava, pri kateri je Hrvaška napovedala konkretno rešitev. Neprofitne državne ladjedelnice bo namreč prodala za eno kuno, medtem ko bo edina, ki posluje pozitivno, prodana na dražbi. Popuščanje pri urejanju sektorja ladjedelništva ni bilo mogoče zaradi Poljske, ki je (z odporom) privolila v reformo svojega ladjedelništva.

Tudi sicer bo Hrvaška najverjetneje merilo presojanja prihodnjih balkanskih kandidatk za pridružitev Evropski uniji, zato do napak ne sme prihajati.