V Bruslju so se v četrtek nadaljevali pogovori glede dialoga med Beogradom in Prištino pod okriljem Unije, na katerih so govorili o vprašanju uporabe dinarja na severu Kosova in možnih rešitvah, potem ko je Priština na ozemlju Kosova ukinila plačilni promet v srbski valuti.

Lajčak je po pogovorih z delegacijama Beograda in Prištine na družbenem omrežju X sporočil, da se je "srečanje končalo s predstavitvijo kompromisnega dokumenta v prizadevanju za premostitev razlik. Po prejemu konstruktivnih pripomb bom gostil naslednje srečanje", je zapisal.

Kot je ob tem še dejal Lajčak, je srečanje obema stranema zagotovilo dovolj prostora, da pojasnita svoja stališča.

Obtožbe na račun drug drugega

Glavni srbski pogajalec Petar Petković je po srečanju povedal, da je Beograd v Bruslju predstavil svoje predloge za iskanje rešitve, ob tem pa poudaril, da si Priština rešitve ne želi. Pogovore je opisal kot "težke in napete, a neposredne". Dejal je še, da je naslednji krog pogovorov glede dialoga med Beogradom in Prištino predviden za 13. maj.

Glavni kosovski pogajalec Besnik Bislimi pa je po srečanju izrazil zaskrbljenost glede stališč Srbije do reševanja vprašanja uporabe dinarja, pa tudi glede oblikovanja Skupnosti srbskih občin, pri čemer je dejal, da želi Srbija "legitimizirati prisotnost nelegalnih struktur Srbije na Kosovu", na spletni strani poroča portal Kossev. Povedal je še, da se bosta morali strani o Lajčakovem predlogu izreči v naslednjih sedmih dneh.

Na Kosovu nič več plačevanja z dinarji

To je bil šesti krog dialoga med Beogradom in Prištino pod okriljem EU-ja, na katerem so razpravljali o odločitvi Prištine o ukinitvi plačilnega prometa v srbski valuti na Kosovu, ki jo sicer uporabljajo v srbskih skupnostih na Kosovu.

Na podlagi uredbe kosovske centralne banke (CBK) je evro v začetku februarja postal edina valuta za gotovinske transakcije na Kosovu, kar pomeni, da plačilni promet v srbskih dinarjih ni več mogoč. Srbija kosovskim Srbom v dinarjih izplačuje tudi pokojnine, plače v srbskih institucijah ter različne oblike pomoči.

Pod mednarodnim pritiskom je Priština sporočila, da kršenja uredbe na začetku še ne bodo kaznovali. Ni pa ugodila pozivom EU-ja in ZDA, naj preloži začetek izvajanja uredbe.