Največja begunska kriza je postavila pod pritisk varnostne in socialne sisteme v nekaterih državah Evropske unije. EU mora zato poostriti nadzor na svojih zunanjih mejah in zmanjšati število prebežnikov v Evropo. Pri tem računa na pomoč Turčije, ki jo je podprla s tremi milijardami evrov. Foto: EPA
Največja begunska kriza je postavila pod pritisk varnostne in socialne sisteme v nekaterih državah Evropske unije. EU mora zato poostriti nadzor na svojih zunanjih mejah in zmanjšati število prebežnikov v Evropo. Pri tem računa na pomoč Turčije, ki jo je podprla s tremi milijardami evrov. Foto: EPA

Dogovor, ki je bil okvirno dosežen že novembra, se bo zdaj tudi uresničil, potem ko je Italija umaknila svoje zadržke. EU upa, da bo Turčija v zameno za denarno pomoč zmanjšala število prebežnikov, ki vstopajo na evropsko celino.

Ena milijarda evrov bo šla v sklad neposredno iz proračuna EU-ja, preostalo bodo prispevale države članice. Največ bo plačala Nemčija, in sicer 427,5 milijona evrov v letu 2016. Sledijo Velika Britanija s 327,6 milijona, Francija s 309 milijoni in Italija (225 milijonov). Prispevek Slovenije je 5,2 milijona evrov.


"Turčija se je zavezala, da bo zmanjšala število prebežnikov v Evropo. Denarna pomoč bo šla neposredno za izboljšanje življenjskega standarda beguncev v Turčiji, tako da bodo ti ostali bliže domu,
" je dogovor pozdravil Johannes Hahn, evropski komisar za sosedsko politiko in širitev.

Makedonski vlaki znova vozijo prebežnike
Makedonske oblasti so po nekaj dneh zastoja sprostile promet z avtobusi in vlaki, s katerimi prevažajo prebežnike od meje z Grčijo naprej proti Srbiji. Vlaki niso vozili, ker so tire na makedonski strani pri mejnem prehodu Gevgelija blokirali taksisti. Ti so tako protestirali proti ravnanju policije, ki je prebežnike najprej usmerjala na vlake in avtobuse. Železniški promet je bil blokiran tudi na grški strani, kjer so zaradi pokojninske reforme protestirali kmetje.

Tako makedonski taksisti kot tudi grški kmetje so se zdaj umaknili, tako da je promet s prebežniki po tako imenovani balkanski poti proti zahodni Evropi znova stekel.

Standardiziran postopek registracije migrantov
Medtem pa so se direktorji policij držav na balkanski poti, to je iz Makedonije, Avstrije, Hrvaške, Srbije in Slovenije, srečali v Skopju in se dogovorili za vzpostavitev standardiziranega postopka registracije migrantov vzdolž balkanske poti, s katerim bodo zaostrili tudi režim prehajanja meje. Tako osebam brez potovalnih dokumentov, osebam s ponarejenimi dokumenti ali tistim, ki dajejo o svoji identiteti in svojem izvoru lažne informacije, ne bodo dovolili nadaljevanja poti. Srečanja se je udeležil tudi direktor slovenske policije Marjan Fank.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.