Skoraj sedem desetletij po svojem nastanku je Svet Evrope, mednarodna organizacija, ki ima 47 držav članic, pred velikimi izzivi, je povedal direktor za strateško načrtovanje pri Svetu Evrope Matjaž Gruden: "Rojen je bil iz spoznanja, da je trajen mir v Evropi mogoč le na doslednem spoštovanju načel demokracije, človekovih pravic, pravic manjšin. To je bila podlaga za Evropski projekt. Vzpostaviti standarde in okvir za demokratično delovanje držav in demokratično interakcijo med državam."

Po njegovem mnenju je največji izziv ogroženost in "spodkopavanje normativnega sistema z vseh strani, tudi tistih držav, ki imajo z demokracijo in človekovimi pravicami že stoletne izkušnje". Kot primer je navedel Veliko Britanijo: "na podlagi nekaterih zelo marginalnih primerov, ob pomoči tabloidov in kratkoročne politike, so ustvarili situacijo, ki jo zdaj težko obvladujejo, ker je javno mnenje postalo tako negativno. Ne samo do Evropskega sodišča za človekove pravice, ampak do človekovih pravic nasploh, da zdaj dejansko ne vedo, kako bi se iz tega izkopali."

Iskanje kratkoročnih političnih dobičkov na račun in v škodo državljanov
Volje za dejansko zagotavljanje zaščite demokratičnih norm in standardov na področju zaščite človekovih pravic je v Evropi po Grudnovem mnenju na žalost vse manj: "Težave, ki jih identificiramo, so vse pogosteje rezultat načrtne politike posameznih vlad. Da načrtno ignorirajo, zapostavljajo in kršijo nekatere norme in standarde. Ne samo tiste, h katerim so se zavezale kot članice Sveta Evrope, Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij, ampak tiste, ki so neizogibno potrebni, da bi lahko v državi, za katero so odgovorni, pričakovali normalno demokratično življenje, normalen demokratičen razvoj, normalno spoštovanje političnih svoboščin, pravic posameznikov in pravic manjšin. Največkrat iz razlogov političnega kalkuliranja, iskanja kratkoročnih političnih profitov, na račun in v škodo državljanov".

'Varnostna psihoza' se včasih ustvarja namenoma
Demokracija, človekove pravice in pravice manjšin niso samo moralni in pravni imperativ, je poudaril Matjaž Gruden, ampak tudi varnostni imperativ: "Brez doslednega spoštovanja teh norm v nobeni od teh držav, torej tudi ne v Evropi, ne moremo pričakovati dolgoročnega miru, stabilnosti in blaginje. In to je resnica, pred katero si kolektivno vedno bolj zatiskamo oči."

To je tista resnica, ki je vidna dan za dnem, vedno bolj. Varnost - nevarnost, občutek ogroženosti. "Ta trend, ki ima kot posledico spodkopavanje dolgoročne varnosti v Evropi, se velikokrat upravičuje prav z varnostnimi razlogi. Včasih se ta varnostna psihoza ustvarja prav namenoma, ker je včasih na ta način še laže izpeljati nekatere poteze, ki pripeljejo do kratkoročnih političnih učinkov," je dodal.

"Migracija je postala sinonim za nekaj, proti čemur se je treba boriti"
Matjaž Gruden je poudaril, da med učinkovito in tudi strožjo migracijsko politiko na eni strani ter med spoštovanjem mednarodnih standardov na področju zaščite človekovih pravic na drugi strani ni protislovja: "Ta konflikt je umetno ustvarjen. Res je, da ne moremo delati, kar koli nam pade na pamet, in to se v nekaterih primerih skoraj že dogaja, ampak ti mednarodni standardi so dovolj robustni in tudi preverjeni, v težkih situacijah, da dopuščajo oceno sistemov in določene spremembe."

Tudi ukrepi, ki jih države članice izvajajo v primeru begunske politike, so eden izmed izzivov Sveta Evrope. "Velik del težav, ekscesov, stihije, varnostnih in političnih problemov, niso rezultat tega, da ti ljudje prihajajo v tako velikem številu, ampak so rezultat naše politične nepripravljenosti in nesposobnosti, da bi to situacijo uravnavali na način, ki bo učinkovit, vzdržen, ki bo spoštoval standarde na tem področju."

V Sloveniji namesto reakcije vse prevečkrat oglušujoča tišina
Živimo v času, v katerem prevladuje politika strahu, pravi Matjaž Gruden: "In okrog tega obstajajo vse vrste izjemno nevarnih pojavov, dejanj govora, ki je naperjen proti posameznikom in skupinam in absolutno je res, da pri teh pojavih, ki jih vidimo in čutimo tudi v Sloveniji, še najbolj pogrešam takojšnjo, jasno, brezpogojno opredelitev, obsodbo stališča, tako med političnimi predstavniki kot med drugimi, ki imajo v družbi pomemben vpliv, zaradi funkcije ali položaja." In primere ni treba iskati daleč v preteklosti. Sežiganje knjig, svinjske glave na gradbišču Islamskega kulturnega centra ... Gruden je ob tem jasen: "Gre za eklatantne primere dejanj, kjer bi pričakoval, da bi takoj, najprej kompletna politična garnitura, ne glede na barvo in ideološke razlike, morala stopiti skupaj, in to takoj in brezpogojno obsoditi. Namesto tega oglušujoča tišina".

Ob tem je dodal, da glavna težava v Sloveniji dejansko ni premalo kazenskega pregona, ampak premalo reakcije na pojave in na govor, ki se pojavlja: "Pa naj bo to do beguncev, naj bo do LGBT-skupnosti, naj bo to do Romov ali do kogar koli. Danes so oni, jutri bo morda nekdo drug. Vse, kar se dogaja, pa vedno bolj spremlja ta oglušujoča tišina, ki na neki način legitimizira ali pa olajšuje to vse večjo erupcijo vse bolj nasilne nestrpnosti, ki jo vidimo v Sloveniji, pa tudi drugod v Evropi".

Mojca Delač, Radio Slovenija