Ključni cilj raziskave je približati lokalno in nacionalno politiko prebivalcem in obratno ter spodbuditi aktivno državljanstvo, kar lahko posledično vpliva tudi na udejstvovanje na evropski ravni.

Avtorica projekta Povej Jasna Martinjak, ustanoviteljica Zavoda Rodna zemlja, se je raziskave lotila na podlagi osebne izkušnje: "V mandatu 2014‒2018 sem bila podpredsednica vaškega sveta vaške skupnosti Visoko - Rogatec v občini Ig, kjer trenutno bivam. V tej vlogi sem izkusila parametre sodelovanja na osnovni lokalni ravni. Hkrati sem se udeleževala tudi sej občinskega sveta in ugotavljala, da v njem ni ključnih oseb predsednikov vaških svetov. Praktično niso prisotni, ko se sprejemajo pomembne odločitve o izboljšanju življenja na vaški ravni."

Martinjakova namerava do novembra letos v okviru raziskave, ki je razdeljena na tri dele oz. devet faz in zaključek, izvesti več kot sto anket: "Začela sem na osnovni ravni, to so vaški sveti, nadaljevala s četrtnimi sveti v Mestni občini Ljubljana in predsedniki parlamentarnih in neparlamentarnih političnih strank. Prvi del sem zaključila s tiskovno konferenco, za katero sem se morala precej potruditi, da so jo pokrili trije glavni slovenski mediji. Trenutno je projekt v drugi fazi, ko raziskujemo izkušnje županov, poslancev, nekdanjih in sedanjih predsednikov. V tretji del bomo vključili strokovno in zainteresirano javnost ter konzularna predstavništva. Ta bo najobsežnejši, saj bo zajel tudi nekatere predstavnike tujine."

Kot pričakovano je Martinjakova pri iskanju sogovornikov naletela tudi na negativne odzive, zlasti "pri vaških predsednikih v domači občini in dveh predsednikih parlamentarnih strank v smislu zavrnitve."

Vprašanja o povezanosti oz. nepovezanosti prebivalstva z vladajočimi predstavniki se nanašajo na izkušnje delovanja v lokalnem okolju iz različnih zornih kotov, pove avtorica raziskave: "Kot npr. Kakšna je vaša ocena povezave med mestno občino in četrtnimi, vaškimi ali krajevnimi sveti v minulih štirih letih oz. mandatu in kako bi povezavo izboljšali, Ali na vaši občini zbirate pobude državljanov in kako to poteka v praksi, Kakšne so dobre prakse sodelovanja z lokalnimi skupnostmi v vaši občini ipd."

Po besedah Martinjakove je skupni imenovalec dosedanjih odgovorov nepovezanost oz. slaba povezanost znotraj lokalnih skupnosti: "Razlike pa tičijo v obsegu razumevanja delovanja lokalne politike ter v načinu komunikacije med obema stranema. Na podlagi dosedanjih intervjujev ugotavljam, da se morata obe strani naučiti medsebojno komunicirati. Projekta sem se namreč lotila tudi zato, da pokažem, da politika ni nedosegljiva. Po eni strani je ljudi politike strah, nekaterih ne zanima, nekateri se čutijo majhne, nepomembne in neslišane ter ne vedo, kako bi demokracijo sploh uporabljali. Po drugi strani pa je politična struktura velikokrat sama sebi namen in je zadovoljna z majhno udeležbo ter sodelovanjem. Še zmeraj pozablja, da je tukaj zato, da služi ljudstvu."

Rezultati raziskave Povej bodo uporabljeni za ozaveščanje čim širše javnosti in izobraževanje v smislu večjega medsebojnega sodelovanja na področju lokalnih skupnosti, pri čemer bodo vključili tudi dobre prakse iz tujine, ne samo Evrope.

Upoštevajoč, da se velik prepad kaže tudi med EU-institucijami oz. Brusljem in Strasbourgom ter državami članicami in nacionalnimi vladami, je Jasna Martinjak prepričana, da lahko tovrstni projekti spodbujajo tudi aktivno evropsko državljanstvo, k čemur si ne nazadnje prizadeva tudi Evropska komisija v svoji Beli knjigi o prihodnosti Evrope iz leta 2017, kjer predstavlja pet možnosti za Evropo do leta 2025. Ena od teh je namreč tudi "storiti več skupaj". "Torte ne moremo sestaviti brez osnovnih sestavin, ki jih je potrebno najprej pridelati. Iluzorno je pričakovati uspeh na evropskih volitvah, če se niti v lokalni politiki ne znajdemo najbolje," še pove Martinjakova.

Doslej smo v okviru projekta Euranet Plus predstavljali večpartnerske projekte in projekte, ki jih je sofinancirala EU, medtem ko avtorici projekta Povej v finančnem smislu v tem trenutku ne pomaga nihče, "razen ene manjše anonimne donacije, ki je na začetku raziskave podprla spletno stran". Sicer ji pri delu pomagajo trije prostovoljci in nekateri zunanji sodelavci. Dodaja, da ob tem ne gre pozabiti, "da je projekt nastal v želji premakniti stvari na področju nevidnosti slovenske lokalne politike". Za izvajanje vsebin se je kot lastnica in prostovoljka Zavoda Rodna zemlja odločila v okviru prostovoljskih sredstev. Kljub temu pa sredstva išče, saj so za izpeljavo zadanih ciljev absolutno in nujno potrebna, pri čemer upa, da bo naletela na institucijo oz. nekoga, ki bi prepoznal vrednost projekta ali pa imel sredstva za ta namen.