"Naše poglavitno merilo je, da mora imeti izdelek, če gre npr. za kulinarični pridelek, vsaj 70% lokalnih surovin in seveda proizvajalec mora prihajati iz območja Dolenjske," pravi vodja projekta Dobrote Dolenjske, Barbara Jerovšek.

Z začetkom lanskega leta se je začel izvajati projekt »Razvoj in promocija kolektivne blagovne znamke in vzpostavitev mreže lokalnih ponudnikov - Dobrote Dolenjske«. EU je Sloveniji namenila 3,7 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj z namenom spodbujanja razvoja in krepitve turističnih destinacij.

Projekt »Dobrote Dolenjske«, ki se je zaključil z majem, je prav tako sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Njegova skupna vrednost je 193.223 evra, od tega je sofinanciranih 132. 849 evra, ostali del pa zagotavljajo partnerji projekta.

Projekt se izvaja v okviru LAS Dolenjska in Bela krajina, zraven Zavoda za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske doline pa pri projektu sodelujejo še štirje partnerji: občine Mirna peč, Škocjan, Šentrupert in zavod Novo mesto.

Zraven tega, da so razvili prvi kulinarični zemljevid v Sloveniji, Okusi Dolenjske, so izvedli razne strokovne delavnice za vse potencialne ponudnike, ki so se želeli priključiti kolektivni blagovni znamki »Dobrote Dolenjske«, izvedli so sedem različnih certificiranj v sedmih kategorijah in ocenjevanj ter predstavili štiri kulinarične dogodke: "V Mirni peči je bil dan štrukljev – štruklji nekoč in danes, v Šentrupertu festival marmelade, v Škocjanu dan dolenjskih štrukljev in na Otočcu golf gourmet turnir," pojasnjuje Barbara Jerovšek.

V sklopu projekta so izdelali vrsto kulinaričnih spominkov za vse občine partnerice in vzpostavili bodo bazo podatkov, v kateri bodo navedeni tako dobavitelji kot vsi ponudniki z območja Dolenjske. Pripravljajo pa tudi 10 kulinaričnih poti po Dolenjski.

"V vseh kategorijah so kriteriji postavljeni visoko," pravi Barbara Jerovšek in vsaka kategorija ima svoj pravilnik. "Najpomembneje je, da ima izdelek vsaj 70% lokalnih surovin in proizvajalec mora biti iz območja Dolenjske, torej lokalni."

Barbara Jerovšek še dodaja, da so si s projektom naredili dobro bazo za razvoj kulinaričnega turizma na Dolenjskem, saj na podlagi kulinarične piramide in kulinaričnega zemljevida zdaj raziskujejo in obujajo dediščino dolenjske kulinarike.

"Na ta način tudi pozivamo obiskovalce, skupine, turiste, da pridejo k nam in v živo doživijo, poskusijo ter degustirajo tradicionalno dolenjsko kulinariko," zaključuje Barbara Jerovšek.