Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) blagovna menjava z ZDA raste, lani je presegla 820 milijonov evrov. Kljub temu je izvoz v ZDA (slabih 493 milijonov evrov) predstavljal le 2,1 celotnega slovenskega izvoza, uvoz v ZDA (dobrih 331 milijonov evrov) pa 1,4 odstotka celotnega uvoza.

Odvisnost od ZDA je pičla
"Dejstvo, da je naša odvisnost od ZDA, recimo temu, pičla, je eno izmed osnovnih izhodišč, ko se pogovarjamo o TTIP-u. Vsi rezultati so pogojeni tudi s tem, koliko in katere proizvode Slovenija v ZDA izvaža," je v uvodu poudaril Marko Jare, ki je pri GZS-ju med drugim zadolžen za trg ZDA.

Pri tem je opozoril, da pogrešajo odzivnost slovenskega gospodarstva pri pogajanjih, pri čemer gre po njegovih besedah morda za apatijo, češ "saj ne moremo ničesar spremeniti", kar pa ni dobro.

Za gospodarstvo je cilj sporazuma, ki je sestavljen iz treh glavnih področij, dostopa na trg, pravil in netarifnih ovir, ki so v takšnih sporazumih prvič, da poveča konkurenčnost slovenskih podjetij in s tem omogoči večjo izmenjavo z ameriškim trgom, je poudaril podpredsednik GZS-ja Igor Zorko. "Po drugi strani pa moramo biti izredno pozorni na morebitne negativne vplive," je dodal.

Razprava o carinah
Pri dostopu do trga je trenutno na mizi razprava o 97 odstotkih carin. Preostali trije odstotki so občutljivi izdelki, ki jih bodo pogajalci obravnavali v zadnjem, najzahtevnejšem delu pogajanj, je povedal Wojtek Talko iz Evropske komisije.

Med glavnimi odprtimi vprašanji za EU je Talko med drugim izpostavil odpiranje ameriškega energetskega in surovinskega sektorja. Pri odpravljanju necarinskih ovir je za Unijo pomembno sodelovanje finančnih regulatorjev, obe strani bosta veliko energije usmerili v pogajanja o liberalizaciji storitev.

ZDA in EU so tudi že predložili svoja predloga poglavja o delavskih in okoljskih standardih, kjer želi EU po besedah Talka vzpostaviti "zlati standard" z namenom usmerjanja svetovne trgovine. Zagon v pogajanjih je trenutno resnično velik, je poudaril Talko. "Kar se da veliko napredka želimo doseči letos, preden se izteče mandat ameriškega predsednika Baracka Obame," je spomnil.

Ob tem je Talko dodal, da je TTIP le del precej širše slike, saj ima EU različne trgovinske dogovore z velikim delom sveta. Medtem ko naj bi TTIP zagotovil ohranjanje zagona v menjavi med EU-jem in ZDA, se Evropa v prihodnjih letih, tako kot partnerji na drugi strani Atlantika, želi usmeriti predvsem proti azijskim trgom.

Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete je omizju predstavil rezultate študije, ki kaže pričakovane majhne, a negativne vplive TTIP-a na slovensko gospodarstvo. Sporazum bi v Sloveniji lahko koristil določenim podjetjem s posebnimi izdelki in interesom za ameriški trg. Damijan pa bi, če bi v tem trenutku potekal referendum o TTIP-u, glasoval proti.

Vsi udeleženci so se strinjali, da je treba sporazumu za zagotavljanje čim večje transparentnosti nameniti čim več pozornosti. Cantarutti je opozoril, da je treba biti previden in si za dosego sporazuma vzeti dovolj časa, saj ne EU ne Slovenija nikakor ne privoljujeta v znižanje standardov.

Globalizacija je dejstvo
Z namestnikom ameriškega veleposlanika Davidom Burgerjem pa se je strinjal, da je globalizacija dejstvo, ZDA in Evropa pa morajo biti vodilne pri postavljanju standardov mednarodne trgovine.

"TTIP nam daje priložnost, da oblikujemo rastoči globalizirani svet ... ta ni posledica trgovinskih sporazumov, z njimi oblikujemo sile globalizacije. Če jih ne bomo oblikovali v skladu z našimi vrednotami, bo globalizirani svet oblikoval nas. EU in ZDA imajo visoke delovnopravne, okoljske in potrošniške standarde in ti morajo postati podlaga za svetovno trgovino," je poudaril Burger in opozoril, da bodo koristi TTIP-a za slovensko gospodarstvo omejene, če se ne spremeni, pri čemer je spomnil na evropska opozorila glede obsega državnega lastništva v gospodarstvu, toge delovne zakonodaje, nevzdržnega pokojninskega sistema in bančnega sistema, ki ga še vedno bremenijo slaba posojila.

Najspornejši je mehanizem ISDS
Sporazumu TTIP je nenaklonjen del evropske javnosti, saj je peticijo proti sporazumu podpisalo že več milijonov državljanov EU-ja. Najspornejši del sporazuma je t. i. mehanizem ISDS, ki omogoča možnosti tožb korporacij proti državam zaradi domnevno povzročene poslovne škode. Izplačila odškodnin pa lahko resno prizadenejo javne blagajne. Korporacijske tožbe proti državam namreč postajajo vedno pogostejše. Od leta 2000 do 2013 je bilo namreč vloženih že več kot 570 tovrstnih tožb.