Življenje posameznika je sestavljeno iz številnih zgodb, ki imajo nešteto oblik, funkcij in pomenov. Veliko jih zadržimo zase, veliko pa jih tudi delimo z drugimi. In prav to nam lahko pomaga sebe širše umestiti v okolico oz. družbo.

Življenjske zgodbe se pogosto znajdejo tudi v središču socialnega dela, česar se zelo dobro zavedajo snovalci in sodelujoči v mednarodnem projektu StoryTeller.

Moira Kobše, zaposlena v projektni pisarni Ozare, storitvenem in invalidskem podjetju, d. o. o., takole pojasni glavne značilnosti pristopa storytellinga: "Prva stvar, ki se pojavi v naših mislih, ko govorimo o pripovedovanju zgodb oz. t. i. storytellingu, je skoraj zagotovo predstavljanje in pripovedovanje, ki se ga marsikdo spomni iz otroštva, ko smo bodisi poslušali ali pa prebirali različne pravljice, mite, legende ipd. V projektu StoryTeller delamo korak naprej in to razumevanje pripovedovanja osebnih zgodb ter moč in vlogo, ki jo imajo pri tem, nadgrajujemo z namenom, da bi z njihovo uporabo omogočili neke pozitivne spremembe v življenju ljudi."

Poleg Slovenije v projektu sodelujejo še Avstrija, Italija, Nizozemska, Španija in Velika Britanija – Severna Irska. Pri nas uporaba storytellinga ni razvita v tolikšni meri, kot velja to za severne evropske države, pojasni Kobšetova: "Ravno jezik, vključno z osmišljanjem in iskanjem pomena, je povezan tudi z razvojem strokovnega polja pripovedovanja. V Sloveniji se sicer pojavlja delo z osebno zgodbo, zlasti v sistemu socialnega in skupnostnega dela, vendar ni tako poimenovano. Med raziskavo smo ugotovili, da je ne samo pri nas, ampak tudi v Avstriji in Italiji zaradi zelo visoko reguliranih poklicev v t. i. poklicih pomoči še vedno veliko prostora za vključitev pristopa, kot smo ga razvijali sami."

V okviru projekta StoryTeller se delajo koraki na poti do potencialnega novega poklica, ki se osredotočajo na izobraževalce oz. tiste, ki pomagajo drugim pri tem, zlasti mladim, pojasnjuje Kobšetova: "Pobuda za projekt StoryTeller je izhajala iz enega predhodnega uspešnega sodelovanja pri drugih evropskih projektih nekaterih partnerjev, kjer smo se ukvarjali z različnimi pristopi v okviru t. i. community work ali dela z različnimi skupnostmi oz. družbenimi sredinami, da bi jih okrepili in naredili odpornejše in prilagodljive pri spopadanju z izzivi sodobne družbe. Glavni razlog za razvoj nove projektne ideje je bilo spoznanje, da se nekatere skupnosti sodobnim družbenim izzivom, kot so npr. izključenost, revščina, migracije ipd., veliko bolje in hitreje prilagajajo kot pa druge skupnosti. Večja uspešnost je bila zaznana predvsem v severnih oz. severozahodnih evropskih državah. Nekatere so s tem področjem tako že imele izkušnje ali pa je storytelling del njihove tradicije, kot npr. Severna Irska. Smo pa ugotovili, da je v več evropskih državah še veliko prostora za vključitev sodobnih pristopov dela. Storytelling je ne nazadnje sodelovalni način dela s skupnostmi oz. posameznikom."

Po besedah Kobšetove so pri razvijanju pristopa storytellinga pripravili poseben program usposabljanja, vključno z metodologijo in kurikulom. Ta zajema različne teme, od zgodovine in pomena zgodb za ljudi, do učinkov poslušanja na človeka in odzivov na zgodbe, ki jih delimo med seboj: "Vključili smo tudi temo empatičnega poslušanja in vedenja, pomen skupinske dinamike, ranljivosti v medosebnih odnosih, sodobne pristope v svetovanju, kot so elementi narativne terapije, k rešitvam usmerjen pristop, kako pomagati ljudem pri oblikovanju uspešne osebne zgodbe prihodnosti in pomen večkulturnih kontekstov pri delu z različnimi skupnostmi in ljudmi, ki jim grozi socialna izključenost."

Po besedah Kobšetove je ena od številnih zanimivih značilnosti že razvitega programa usposabljanja vaja z naslovom Boj z našo notranjo pošastjo, ki izhaja iz narativne terapije, in kako lahko ob ustrezno vodenem pogovoru deluje "v smeri pozunanjenja svojega izziva, kar pa v mnogo pogledih odraža zelo slaven citat, katerega avtorja sta Michael White in David Epston – Problem je problem, oseba ni problem".

Projekt StoryTeller se uradno konča konec avgusta letos. V zadnjih treh letih so sodelujoči dosegli vidnejši premik od tega, kar je treba storiti, k temu, kar se lahko še stori. Pri tem so partnerske države svoje pristope preizkušale z različnimi posamezniki oz. skupinami.

"V Sloveniji smo delali znotraj naših programov, kot so zaposlitvena rehabilitacija in program socialne vključenosti. Naša organizacija, ki je koordinator projekta pri nas, v svoje delovanje izrazito vključuje osebe s težavami v duševnem zdravju in invalidne osebe. Drugi so npr. delali z mladimi brezposelnimi, z učenci iz nevarnih sosesk in iz obrobnih regij držav, kjer je manj možnosti za zaposlitev."

Partnerji projekta si, upoštevajoč vedno večje spremembe, ki jih doživlja evropski trg dela, prizadevajo, da bi pripovedovanje zgodb, kot uradna kvalifikacija znotraj različnih okoliščin in možnosti evropskega okvira kvalifikacij, postalo tako nacionalno kot mednarodno priznano, še pojasni Moira Kobše, zaposlena v projektni pisarni Ozare, storitvenem in invalidskem podjetju, d. o. o.

"Naš dolgoročni cilj je precej optimističen, v smeri nadaljevanja dobro podprte javne razprave o pomenu novih sodobnih pristopov, ki so se izkazali kot pomembni za osebno opolnomočenje ljudi. Kombinacija različnih pripovednih in sodelovalnih načel dela s posameznikom oz. skupnostjo postaja vse pomembnejša. Sodelovalni pristopi so ne nazadnje naša prihodnost. V naslednjem mesecu nameravamo javnosti predstaviti naša prizadevanja za uveljavitev strokovnega standarda te nove poklicne kvalifikacije in načrt trajnosti rezultatov. Vsa zainteresirana javnost lahko v ta namen preveri naše gradivo in možnosti za samostojno učenje na naši spletni strani, ki deluje tudi kot učna platforma, www.learnstorytelling.eu."

Odobrena evropska sredstva iz programa Erasmus+ za omenjen projekt znašajo 337.665 evrov.