Tibor Navracsics se mora zagovarjati zaradi delovanja v Orbanovi vladi. Foto: EPA
Tibor Navracsics se mora zagovarjati zaradi delovanja v Orbanovi vladi. Foto: EPA
Jonathan Hill
Jonathan Hill je po mnenju poslancev preblizu londonskemu Cityju. Foto: EPA
Vera Jourova
Vera Jourova na svojem zagovoru ni zadovoljila Evropskega parlamenta. Foto: EPA


Obsežne odgovore so poslali Madžar Tibor Navracsics, Britanec Jonathan Hill in Čehinja Vera Jourova. Hilla, kandidata za prevzem resorja za finančne storitve, ne glede na odgovore v torek čaka popravni ustni izpit pred evropskimi poslanci.

Je pa odbor Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje danes že ocenil, da je Navracsics sicer ustrezen kandidat za evropskega komisarja, vendar ne za komisarja za izobraževanje, kulturo, mlade in državljanstvo, za kar je sedaj predlagan.

Poslanska vprašanja Navracsicsu so bila posvečena njegovemu spornemu delu v preteklosti kot članu vlade madžarskega premierja Viktorja Orbana in sodelovanju pri pripravi spornega medijskega zakona. Navracsics, ki naj bi prevzel resor za izobraževanje, kulturo in mlade, se je v svojih odgovorih skušal čim bolj distancirati od donedavnega vodje. Večkrat je poudaril, da zdaj ni več del Orbanove vlade.

Glede medijskega zakona je zatrdil, da "številni vidiki" prvotnega besedila zakona niso odražali njegovih "osebnih stališč". Obljubil je, da bo kot komisar "v celoti spoštoval" svobodo in pluralizem medijev.
Na vprašanje, ali bi "uradno in javno obsodil" sporne posege Orbanove vlade v medije in pravosodje, ki jih je pomagal izvesti, je med drugim odgovoril, da je bil poznejši proces usklajevanja zakonov z Brusljem zanj zelo poučen, in spomnil, da so zakone pod pritiskom EU-ja in Sveta Evrope ustrezno spremenili. "Naučil sem se, da bi bilo pametno, da bi se pogovorili in posvetovali že prej ter na občutljivejši način, kar se tiče pomena temeljnih pravic in vladavine prava po vsej Evropski uniji," je dejal.

Britančeve dvomljive povezave s Cityjem, za Čehinjo največ vprašanj
Britanski komisarski kandidat pa mora pomiriti predvsem pomisleke poslancev glede svojih (pretesnih) povezav s finančnim sektorjem in dejstva, da prihaja iz izredno evroskeptične Velike Britanije, domovine londonskega finančnega središča Cityja in države z lastno valuto.

"Če bom potrjen, bom evropski komisar, ki bo služil splošnemu interesu in ne interesu katere koli ene države članice," je podobno kot že na ustnem zaslišanju pred dnevi poudaril Hill. Zatrdil je, da nima nikakršnih finančnih niti drugih interesov v kateri koli finančni družbi. Obdobje, odkar je prenehal s svetovalnimi storitvami, ki bi lahko predstavljale konflikt interesov, je trikrat daljše od 18 mesecev, ki jih narekujejo pravila EU-ja.

Največ vprašanj je doletelo Čehinjo Jourovo, katere resor v komisiji naj bi zajemal raznovrstna področja pravosodja, pravic porabnikov in enakopravnosti spolov. Čehinja je tako morala med drugim pisno dodatno odgovarjati glede pravic Romov, varstva osebnih podatkov in ženskih kvot v upravah družb.

Pri tem se je med drugim zavezala, da bo skušala EU do leta 2016 opremiti z delujočim uradom javnega tožilca, premagati blokado pravil, ki bi prepovedala diskriminacijo na osnovi spola, ponovno oživiti pogajanja o propadli direktivi o porodniškem dopustu ter uveljaviti načelo svobode gibanja ljudi.

Med spornimi komisarskimi kandidati, ki so že bili zaslišani in (še) niso prejeli zelene luči parlamenta, sta še Francoz Pierre Moscovici, gospodarski in finančni kandidat, ter Španec Miguel Arias Canete, kandidat za podnebno ukrepanje in energijo.