Poročilo Enise o trendih v kibernetskih grožnjah v lanskem letu poleg kriptorudarjev, ki so tarča kibernetskih kriminalcev zaradi finančnih motivov, navaja tudi elektronska sporočila oz. ribarjenje kot primarni način napada strojne opreme.

Navaja tudi od držav sponzorirane agente, ki z orodji kibernetskega kriminala vedno bolj napadajo banke.

Enisa v poročilu prav tako opozarja na odsotnost mehanizmov zaščite naprav ter storitev na področju medmrežja stvari - gre za povezovanje različnih naprav, od bele tehnike, strojev in avtomobilov, prek medmrežja; tako v domovih ali v proizvodnji. Potreba po generičnih zaščitnih ukrepih medmrežja stvari oz. dobrih praksah tako ostaja pereče vprašanje.

Obveščevalne službe potrebujejo nove pristope

Obveščevalne službe, ki se ukvarjajo s kibernetskimi grožnjami, bodo morale po ocenah Enise z novimi pristopi odgovoriti na vse bolj avtomatizirane napade. Tisti, ki nas varujejo pred kibernetskimi napadi, se morajo osredotočiti na usposabljanje in usvajanje veščin.

Pri tem Enisa priznava, da se javne ustanove zaradi ostre konkurence industrije pri novačenju talentov za kibernetsko varnost spoprijemajo s težavami pri ohranjanju kadrov.

Helmbrecht: EU mora tehnologijo uporabiti v svojo korist

Izvršni direktor Enise Udo Helmbrecht je poudaril, da smo priča razvoju in uporabi novih tehnologij, ki preoblikujejo kibernetsko krajino in občutno vplivajo na družbo in na nacionalno varnost. "Evropska unija mora biti pripravljena prilagoditi se in požeti koristi teh tehnologij ter z njimi zmanjšati obseg kibernetskih napadov," je poudaril.

Poročilo bo po njegovih besedah prispevalo k dvigu zavesti o kibernetskih grožnjah, ki bi se jih morali državljani in podjetja zavedati ter nanje tudi odgovoriti. "Ponuja priporočila o tem, kako lahko enotni digitalni trg pripravi ustrezen odgovor na kibernetske grožnje, pri čemer morata biti v ospredju certificiranje in standardiziranje," je dodal Helmbrecht.