Da bi ga prekinili, bo potrebno popolno delovanje bančne unije v Evropi, ki pa bo prinesla tudi jasna pravila o prestrukturiranju bank. Poleg tega banke postopno prehajajo izpod državnega nadzora pod nadzor Evropske unije oziroma Evropske centralne banke. Trenutno poteka živahna razprava o tem, kako utrditi evropske banke.

Evropa želi najprej utrditi prvega od treh stebrov bančne unije, zato bo ECB izvedel obremenitvene teste v 130 bankah. A po rezultatih se bo gotovo pojavila težava: šibke banke bodo povzročile negotovost. Igor Lončarski z ljubljanske ekonomske fakultete: "Če banke niso ravno zaupanja vredne v očeh lastnikov obveznic ali depozitarjev in če temu dodamo še potrebo po morebitni dokapitalizaciji, potem se zna zgoditi, da bodo sredstva in vloge še naprej odtekali iz teh bank, kar je pravzaprav samoizpolnjujoča prerokba."
Zato bi morala delovati tudi druga dva stebra: enotno jamstvo za depozite do 100.000 evrov in predvidljivo prestrukturiranje bank tako, da ne bodo prizadete le javne blagajne. Nizozemski profesor ekonomije na limburški univerzi in na londonski Cass Business School Thorsten Beck razlaga, da so zdaj namreč banke in vlade preveč povezane: "Pa tudi regulatorji so preveč zvezani z bankami. Potreben bo mehanizem za prestrukturiranje, voden z naddržavne, evropske ravni, da se vzpostavi nekaj razdalje med ljudmi, ki izvajajo prestrukturiranje, in samimi bankami."

A kdo bi v primeru sanacije bank nosil stroške? Lastniki in imetniki podrejenega dolga? Ali tudi deponenti nad 100.000 evrov? Vprašanje je treba tehtati z vsaj dveh vidikov: da se še ohrani stabilnost bančnega sistema in prepreči odlive depozitov, obenem pa, da se spodbudi, da tudi imetniki bančnih obveznic in veliki deponenti nadzirajo banke, pravi Lončarski. "Če jim zagotoviš, da bodo brezpogojno poplačani, potem takšne spodbude ni in pojavi se moralno tveganje."
Kako bo torej? Kot kažejo spremembe zakona o bančništvu, ki ga bo državni zbor obravnaval prihodnji teden, bodo, preden se račun izstavi davkoplačevalcem, izgube utrpeli ne deponenti, pač pa za zdaj le delničarji in lastniki hibridnih in podrejenih obveznic banke. Za kaj več moramo počakati na sprejetje evropske direktive.

Maja Derčar, Radio Slovenija