Poslanci so spremenjeni sporazum o izmenjavi bančnih podatkov Swift z ZDA potrdili z veliko večino; za je glasovalo 484 parlamentarcev, 109 jih je bilo proti, 12 vzdržanih. Sporazum bo začel veljati 1. avgusta in bo veljal pet let z možnostjo rednega podaljševanja za leto dni, s čimer se bodo morali sproti strinjati notranji ministri EU-ja in Evropski parlament. Vsaka stran lahko sporazum kadar koli prekine.

Februarja EP zavrnil dogovor
Glasovanje je sledilo trdim pogajanjem z ameriškimi oblastmi, potem ko je prejšnji dogovor EP februarja zavrnil. Prvotni sporazum Swift, poimenovan po podjetju Swift, ki dnevno upravlja na milijone bančnih transakcij, so članice EU-ja podprle novembra lani, tik pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, ki je Evropskemu parlamentu prinesla več pristojnosti na tem področju, zato je tudi prvič v zgodovini februarja zavrnil mednarodni sporazum, ki ga je sklenil EU. Evroposlanci s sporazumom niso bili zadovoljni predvsem zaradi po njihovem mnenju preslabih zagotovil o varovanju zasebnosti. To, da so ZDA na skrivaj dostopale do podatkov Swifta, je prišlo na dan leta 2006.

Europol mora odobriti posredovanje podatkov
Novi sporazum določa, da bo posredovanje osebnih podatkov evropskih državljanov v prihodnje mogoče le ob odobritvi Evropskega policijskega urada (Europol) ali pa za vsak primer posebej in v čim manjšem obsegu. ZDA bodo posredovane podatke lahko uporabile izključno za boj proti terorizmu, kar bo nadzirala skupina neodvisnih opazovalcev, med katerimi bo tudi predstavnik Unije, ki ga bosta imenovala Evropska komisija in Evropski parlament. Opazovalci bodo lahko zahtevali pojasnilo pred vsako uporabo podatkov in bodo lahko preprečili iskanja, ki bodo neupravičena.

Možnost pritožb na ameriških sodiščih
Sporazum prepoveduje kakršno koli algoritmično oziroma samodejno profiliranje in računalniško filtriranje podatkov. Vsako iskanje podatkov iz sistema Swift bo moralo temeljiti na že znanih informacijah, ki bi kazale, da je cilj iskanja povezan s terorizmom ali financiranjem terorizma. Pridobljene podatke bo dovoljeno hraniti le za čas konkretnih postopkov in preiskav, v katerih se uporabljajo. Ameriško finančno ministrstvo bo moralo vsako leto zbrisati vse podatke, ki jih ni individualiziralo in uporabilo v boju proti terorizmu. Sporazum vključuje zahtevo, da večine podatkov ZDA ne smejo posredovati tretjim državam. Evropski državljani, ki bodo menili, da so bili njihovi podatki zlorabljeni, bodo lahko vložili pritožbo na ameriških sodiščih.

"Pomemben korak v čezatlantskih odnosih"
Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je po glasovanju poudarila, da sporazum ščiti zasebnost evropskih državljanov, obenem pa omogoča tudi zaščito pred terorizmom, in ga označila za pomemben korak v čezatlantskih odnosih ter omenila, da so bila pogajanja z ZDA o novem sporazumu "težka, a konstruktivna". Washington trdi, da je dogovor Swift ključnega pomena v boju proti terorizmu in tudi zato je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton lobirala v EU-ja v podporo dogovoru.

Kmalu evropski sistem za sledenje podatkom
Novi sporazum vsebuje tudi zagotovilo, da bo EU začel razvijati evropski sistem za sledenje podatkov, ki bo odpravil potrebo po množičnem posredovanju podatkov ZDA. Priprave za izvedbo evropskega programa za sledenje financiranja terorizma, podobnega ameriškemu programu, naj bi se po zagotovilih Sveta EU-ja začele najpozneje v 12 mesecih. Evropski program naj bi pomenil konec posredovanja bančnih podatkov Američanom, saj bi Evropa sama analizirala tovrstne podatke in bi posredovala le informacije o konkretnih osumljencih.