Zagotovo bo sedmega junija na volišča odšlo več kot 30 odstotkov vprašanih, nekaj več kot 23 odstotkov pa bo verjetno volilo. Foto: Mediana
Zagotovo bo sedmega junija na volišča odšlo več kot 30 odstotkov vprašanih, nekaj več kot 23 odstotkov pa bo verjetno volilo. Foto: Mediana
Mediana
Rezultati kažejo, da bi SD in SDS na prihajajočih volitvah lahko osvojila po dva poslanska mandata. Izvajalec raziskave je do nekoliko drugačnega rezultata prišel ob upoštevanju (nizke) volilne udeležbe, kjer bi SD-ju lahko umanjkal en glas (glej zadnjo sliko v spodnji fotogaleriji). Foto: Mediana
Milan Zver
Zdaj najbolje kaže Milanu Zveru. Po Medianinih rezultatih bi dobil skoraj 20 odstotkov vseh glasov. Foto: EPA

Anketiranci so na vprašanje, za katerega nosilca liste - teh je 12 - bi volili, največkrat odgovorili Milan Zver. Nosilec liste SDS-a bi po podatkih Mediane dobil skoraj petino vseh glasov, s 17,4 odstotka mu sledi Zoran Thaler (SD), 12,7 odstotka je dobil Jelko Kacin (LDS), nosilec DeSUS-ove liste Karl Erjavec pa se je na četrto mesto uvrstil s točno odstotkom manj. Za Lojzeta Peterleta, NSi, bi glasovala dobra desetina vprašanih, 8,6 odstotka anketiranih pa bi svoj glas namenilo Ivu Vajglu, nosilcu liste Zares. Preostali kandidati bi dobili precej manj glasov. Treba je dodati, da 8,3 odstotka anketiranih ne ve, komu bi dalo svoj glas.

Slabo poznavanje zdajšnjih poslancev
Poznavanje zdajšnjih kandidatov pa ni ravno najboljše, saj kar 43,5 odstotka vprašanih ne pozna niti enega. S 45,3 odstotka je najbolj prepoznaven Lojze Peterle, drugi najbolj prepoznaven je Jelko Kacin (39,3 odstotka). S komaj 13,6 odstotka je na tretjem mestu Ljudmila Novak. Da je Mihael Brejc evropski poslanec, ve le 11,4 odstotka ljudi, Mojco Drčar Murko kot evropsko poslanko pozna 8,7 odstotka, Auerila Jurija pa šest odstokov. Najmanj ljudi, 4,5 odstotka, ve, da je evropska poslanka tudi Romana Jordan Cizelj.


Skladno z rezultati bi po dva sedeža v Evropskem parlamentu dobili kandidati SDS-a in SD-ja, po enega pa kandidati NSi-ja, LDS-a in DeSUS-a. Le nekoliko drugačni so rezultati na osnovi ocene udeležbe. Dva mandata bi prejel samo SDS, po enega pa SD, NSi, LDS, DeSUS in Zares. V Evropski parlament se stranka uvrsti, ko doseže 14 odstotkov glasov.

Pomembnejši kandidat kot stranka
Za anketirance je pri izbiri, komu dati glas, precej pomembnejši kot stranka kandidat sam. Na podlagi kandidatov bi se odločalo 55,5 odstotka vprašanih, le 30,3 pa na podlagi stranke. Nekaj več kot dvanajst odstotkov vprašanih ni imelo odgovora, dva odstotka pa nista želela odgovoriti.

Udeležba na volitvah v Evropski parlament pa utegne biti boljša kot pred petimi leti, ko je na volišča odšlo le dobrih 28 odstotkov polnoletnih slovenskih državljanov. Zagotovo jih bo na volišča odšlo 31,9 odstotka, verjetno pa 23,6 odstotka. Z "verjetno ne" je odgovorilo 14 odstotkov vprašanih, zagotovo pa na volišča ne bo odšla dobra petina volivcev. Šest odstotkov se jih še ni odločilo.

Agencija Mediana je anketo po naročilu RTV SLO izvedla med 11. in 13. majem, nanjo pa je odgovarjal 601 polnoletni prebivalec Slovenije.

Sabina Zonta