Kot so v imenu države sporočili iz Slovenskega državnega holdinga, so prodali 1.999.999 navadnih delnic NLB-ja oziroma deset odstotkov minus eno delnico, in sicer v obliki pospešenega zbiranja potencialnih nakupnih naročil dobro poučenih vlagateljev za nakup delnic ali globalnih potrdil o lastništvu, ki predstavljajo delnice.

54,75 evra za delnico

SDH je pri prodaji dosegel ceno 54,75 evra za delnico in 10,95 evra za globalno potrdilo o lastništvu (GDR). Okoli 10. ure je medtem tečaj delnice NLB-ja na Ljubljanski borzi kotiral pri 58,4 evra, potem ko je letos dosegel že skoraj 65 evrov. Prenos in plačilo delnic je predviden za ta petek.

Delnicam, ki so bile predmet prodaje, so pripadle tudi dividende v vrednosti 7,13 evra na delnico. Dividende, ki so za lani pripadle državi, skupaj sicer znašajo 49,9 milijona evrov. "Z navedeno transakcijo so se v lastniško strukturo NLB-ja uvrstili kakovostni mednarodni institucionalni investitorji, kar predstavlja pomembno osnovo za zagotavljanje konkurenčnosti banke in za njen nadaljnji razvoj v prihodnje," so poudarili v SDH-ju.

"Veseli smo, da smo uspeli uspešno zaključiti eno največjih in najbolj zahtevnih privatizacij v Sloveniji. SDH je skrbno pretehtal izbor časovnega okna za izvedbo transakcije in jo izvedel v rokih, ki so v interesu tako Slovenije kot tudi NLB-ja, saj s prodajo prenehajo veljati nekatere zaveze Evropski komisiji. NLB bo tako lahko ponovno z vsemi svojimi zmogljivostmi posloval doma in na trgih jugovzhodne Evrope ter začel enakopravnejše tekmovati s tekmeci," je prodajo pospremil predsednik uprave SDH-ja Igor Kržan. Kot je dodal, bo NLB tudi po privatizaciji podpiral razvoj slovenskega gospodarstva in predstavljal pomemben delež portfelja kapitalskih naložb, ki jih upravlja SDH.

Razlika med sanacijo in prodajo

Država je s privatizacijo NLB-ja in dividendami, ki jih je od delnic NLB-ja prejela od leta 2015, do danes iztržila 1,21 milijarde evrov (779 milijonov evrov je prejela v dveh krogih prodaje delnic, 428,1 milijona evrov pa od dividend). Samo za dokapitalizacijo je medtem v sanaciji konec leta 2013 namenila 1,55 milijarde evrov.

Delnice banke na Ljubljanski borzi kotirajo od sredine lanskega novembra, medtem ko v Londonu kotirajo globalna potrdila o lastništvu, ki predstavljajo navadne delnice NLB-ja. Do zdaj sta bila največja posamična nedržavna lastnika ameriška finančna družba Brandes Investment Partners in Evropska banka za obnovo in razvoj. Prva je imela po podatkih s konca leta 2018 6,71-odstotni lastniški delež, druga pa 6,25-odstotnega.

Evropska komisija pozdravlja prodajo

Evropska komisija je za Slovensko tiskovno agencijo pozdravila konec prodajnega postopka in privatizacijo največje slovenske banke, h kateri se je Slovenija zavezala v zameno za soglasje Bruslja k sanaciji banke konec 2013.

"Komisija pozdravlja, da je Slovenija izpeljala privatizacijo NLB-ja in uresničila zavezo o prodaji 75 odstotkov minus eno delnico v lasti države. To je bila ena od ključnih zavez, na podlagi katerih je komisija odobrila državno pomoč banki," so navedli v komisiji.

Spomnimo, da je Slovenija zaradi prelaganja odločitve o prodaji v pogovorih s komisijo zaveze dvakrat spreminjala, nazadnje 10. avgusta lani, ko so v Bruslju odobrili prodajo vsaj 50 odstotkov banke do konca 2018, preostanek pa do konca 2019.

S tem, ko je Slovenija v celoti izpolnila prodajno zavezo, za banko odpadejo vsi omejitveni ukrepi, da pred tekmeci na trgu ne bi imela prednosti, razen prepovedi prevzemov, ki velja do konca leta, in zaveze za prodajo NLB Vite, ki je posledica tega, da ni celotnega tričetrtinskega deleža prodala lani, in o kateri sta država in banka s komisijo začeli pogajanja.

Po neuradnih informacijah STA-ja bodo v komisiji še naprej spremljali izpolnjevanje preostalih zavez glede NLB-ja, pričakujejo pa, da bo Slovenija izpolnila vse zaveze, ki jih je dala.