Agencija je izdala odločbo, s katero namerava družbi Telemach 30. septembra odvzeti frekvence 2 x 5 MHz v frekvenčnem pasu 2100 MHz. Obenem namerava Akos do 30. septembra izpeljati javni razpis in podeliti te frekvence, so povedali v Akosu, potem ko je o odvzemu frekvenc poročalo današnje Delo. Agencija je javni razpis že pripravila in je vladi že posredovala predlog izklicnih cen, so dodali.

Da bi zaščitila uporabnike storitev Telemacha in jim zagotovila čim bolj nemoteno uporabo storitev, je agencija v javnem razpisu predvidela tudi prehodno obdobje, v katerem bi imel Telemach zagotovljeno možnost najema frekvenc, če jih na razpisu ne bi sam pridobil. Razlog za takšno odločitev agencije je sodba upravnega sodišča, ki je zadevo iz leta 2008 vrnilo agenciji v ponovno odločanje, so še pojasnili v Akosu.

Telemach se je že obrnil na upravno sodišče
STelemacha so sporočili, da so omenjeno frekvenco pridobili s prevzemom Tušmobila, temu pa je bila podeljena še med njegovim poslovanjem. Dodali so, da je bojazen, da uporabniki po tem datumu ne bodo mogli uporabljati mobilnih storitev, odveč. V mobilnem operaterju pravijo, da so v zadnjih petih letih vložili več kot 100 milijonov evrov tako v širitev in nadgradnjo obstoječega fiksnega in mobilnega omrežja kot tudi v nadgradnjo za naslednjo generacijo mobilnih komunikacij. Leta pa so 2016 kupili še dodatne frekvence.

Napovedujejo, da bodo svojim uporabnikom zagotavljati uporabo mobilnih storitev na najvišji ravni, zato si bodo prizadevali za nadaljnjo uporabo frekvence 2x5 MHz v pasu 2100 MHz, na katero se nanaša odločba agencije. Zato so tudi zoper odločbo agencije vložili tožbo na upravno sodišče. Ali bodo sodelovali na razpisu Akosa, pa še ne morejo povedati, "saj je to odvisno od razpisnih pogojev in ocene družbe, ali bo pridobitev dodatnih frekvenc pod danimi pogoji razpisa tehnično in ekonomsko upravičena".

Frekvence že bile pod drobnogledom organov pregona
Gre za del frekvenc, ki jih je Tušmobil leta 2008 dobil brezplačno, kar naj bi bilo sporno, ker sta se zanje zanimala še dva mobilna operaterja. Simobil, zdaj A1 Slovenija, je odločitev izpodbijal tudi na upravnem sodišču, ki je zadevo, kot omenjeno, vrnilo agenciji v ponovno odločanje.

Zadevo so pod drobnogled vzeli tudi organi pregona. Sojenje nekdanjemu direktorju Agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomažu Simoniču in nekdanjemu lastniku Tušmobila Mirku Tušu zaradi domnevno sporne podelitve radijskih frekvenc, ki je steklo decembra 2015, v tej zadevi še poteka, vendar pa je del očitkov medtem že zastaral, sodišče pa je zaradi slabega zdravstvenega stanja za zdaj izločilo kazenski postopek zoper Tuša.

Sporna pridobitev frekvenc
Tožilstvo Tušu in njegovi takratni družbi Tušmobil očita dajanje podkupnine takratnemu direktorju tedanje Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) Simoniču, temu pa zlorabo uradnega položaja in jemanja podkupnine. Simonič naj bi Tušmobilu brezplačno podelil frekvence za mobilno telefonijo v zameno za stanovanje v Piranu. Simonič očitke zanika in navaja sodbo upravnega sodišča v

"Da smo v zvezi s Tušmobilom delali zakonito, ne samo jaz kot direktor agencije, temveč vse strokovne službe, je razvidno tudi iz sodbe upravnega sodišča, kamor se je pritožila družba Simobil, zato me čudi omenjeni kazenski postopek zoper mene in Mirka Tuša," je v svojem zagovoru dejal Simonič.