Alenka Bratušek je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila, da je na Kitajskem namenoma izbrala možnost, da namesto letala za 1.500 kilometrov dolgo pot uporabi hitri vlak, saj se z idejo hitrih povezav ukvarjajo tudi pri nas. "Na ministrstvu za infrastrukturo se že nekaj časa ukvarjamo s strategijo razvoja železnic. Pospešeno investiramo v skrajšanje potovalnega časa na progi Ljubljana–Maribor in se ukvarjamo z možnostjo gradnje hitre železnice," je pojasnila.

Ob tem je poudarila, da gre za projekte, vredne več milijard evrov, kljub temu pa se je odločila za oblikovanje delovne skupine, ki bo preučila, kje bi bila takšna trasa hitre proge najprimernejša in kje bi Slovenija lahko našla finančna sredstva za progo. Ta ne bi potekala le v Sloveniji, saj bi šlo za evropski projekt, ki bi povezal Benetke, Ljubljano in Dunaj. Prepričana je, da bo to ena prioritet Slovenije v času predsedovanja Svetu EU-ja. S predstavniki sosednjih držav o tem še ni govorila, bo pa dala ministroma iz Italije in Avstrije, pristojnima za to področje, pobudo, da se o tem pogovorijo.

"Gre za dolgoročen projekt, ne za projekt z danes na jutri. Železniška infrastruktura je draga, ne samo pri nas. Za kilometer, če ne gre za zahtevno progo, govorimo v več deset milijonih evrov. Vendar nas to ne sme ustaviti. Če so znali na Kitajskem, lahko to naredimo tudi v Evropi," je dejala.

Spomnila je, da vožnja med Ljubljano in Mariborom na 156 kilometrov dolgi železniški progi trenutno traja 110 minut, s prestopanjem na nadomestne avtobusne prevoze pa še malo dlje. Ko bodo obnove na progi prihodnje leto končane, bo vožnja z vlakom po obstoječi progi trajala 90 minut.

Projekt bi lahko financirali z evropskimi sredstvi
O morebitni gradnji nove hitre proge bi morali, kot je dejala ministrica, državljani odločati na referendumu. Če bi se na referendumu odločili, da si želijo milijardne naložbe v izboljšanje železniškega omrežja, bi morali poiskati tudi vire, saj v proračunu za to skorajda ni sredstev. Bratuškova meni, da bi ga lahko v večji meri financirali z evropskimi sredstvi.

Na nedavnem obisku na Kitajskem se je sicer med drugim srečala tudi z vodstvom kitajskega ladjarja Cosco, ki je pomemben partner Luke Koper, saj z njimi slovensko pristanišče opravi približno tretjino vsega prometa. Ob obisku pristanišča v Ningboju je poudarila, da Luka Koper ostaja točka, iz katere se iz Azije najhitreje pride do držav srednje in vzhodne Evrope, projekt drugi tir Divača–Koper pa poteka po načrtih, zato ni razlogov, da bi kitajski partnerji iskali nove poti.

Medtem ko vprašanj o morebitnih vlaganjih v Luko Koper ni bilo, je sogovornike bolj zanimala gradnja drugega tira. Pojasnila jim je, da bo podjetje 2TDK naredilo mednarodni javni razpis, kjer so dobrodošli vsi, seveda pa bo pri tem treba upoštevati evropske in slovenske standarde.