Centralna banka, Banka Slovenije (BS), je namreč edina institucija brez pravega nadzora. Kot pravi ekonomist Jože P. Damijan, je država v državi, kot Vatikan, nad njo sta le Evropska centralna banka in modro nebo. Po ustavi BS sicer neposredno odgovarja DZ-ju, a le v obliki letnih ali polletnih poročil, drugih pristojnosti poslanci nimajo. Računsko sodišče je želelo poslovanje BS-ja prevetriti že leta 2012, saj gre za osebo javnega prava, a se je Banka Slovenije uspešno uprla, češ da vrhovni revizorji za to nimajo pristojnosti.

V pripravi sprememba zakonodaje
Tudi zato je parlamentarna komisija za nadzor javnih financ lanskega septembra predlagala, da se revizija centralne banke, ki naj bi jo izvedlo Računsko sodišče, določi s spremembo zakona o Banki Slovenije. Kot pravi njen predsednik Andrej Šircelj, ima centralna banka velikansko moč, tako je s pomočjo tujih revizijskih hiš izračunala globino zadnje bančne vrzeli in od države zahtevala 5-milijardno dokapitalizacijo bank. Plačali so jo davkoplačevalci, in ker ni izključeno, da bo treba banke še kdaj sanirati, je prav, da se v imenu davkoplačevalcev zagotovi ustrezen nadzor centralne banke, je prepričan Šircelj.
Predstavniki banke, Računskega sodišča in ministrstva za finance že mesece usklajujejo predlog zakonske novele, po kateri bi vrhovni revizorji pregledali uspešnost in pravilnost poslovanja centralne banke, zatika pa se pri vprašanju obsega revizije - torej, kaj sploh sme Računsko sodišče revidirati, da zaradi omejitev Evropske centralne banke ne ogrozi neodvisnosti osrednje finančne ustanove pri nas.
Vesel: Pregledati želimo vse
Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel pričakuje, da bo omogočena "polnokrvna" preiskava vseh zadev, ki predstavljajo tveganje za finančno-monetarni sistem. Tudi zadnje sanacije bank leta 2013, ki je bila po nekaterih podatkih preplačana in je vplivala na javni dolg države, privedla pa je tudi do izbrisa malih delničarjev in imetnikov obveznic. Vesel je dejal, da pristojnosti sodišča ne bi smele biti omejene zgolj na "gospodinjske" zadeve, kot so plače in prejemki zaposlenih v centralni banki ali pa razkošna prenova prostorov, za zadnjo - obnovo avle - je BS odštel skoraj 800.000 evrov.
Če bo obseg revizije skrčen, nadzor poslovanja BS-ja ni smiseln, še pravi Vesel. Sprašuje se, zakaj nihče - niti BS - ni nasprotoval pristojnosti Računskega sodišča, da revidira sistemsko banko NLB, ki je ravno tako kot centralna banka podvržena pravilom, ki jih narekuje Evropska centralna banka. Vesel se sicer strinja z določbo, da vrhovni revizorji centralni banki ne bodo mogli izrekati zavezujočih priporočil in ukrepov, ampak bodo lahko izdali le neobvezujoče mnenje, ki ga bo BS upošteval ali pa tudi ne.

Vezanost na evropski sistem centralnih bank
Po razlagi ministrstva za finance bi lahko Računsko sodišče revidiralo pravilnost izvajanja predpisov Banke Slovenija, ne pa tudi njenega nadzora poslovnih bank, ker je ta vezan na sistem evropskega sistema centralnih bank in ECB-ja. Kot kaže, bodo torej deli poslovanja BS-ja ostali brez nadzora revizorjev.