Banke torej trdijo, da s ponudbo paketov upoštevajo sodobne smernice in potrebe ljudi in da ne gre nujno za podražitev storitev. Res? Razlike v višini stroškov so med bankami občutne, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije in svetuje: "Če dodatnih storitev ne uporabljate, jih ne plačujte."

Ponudba paketov namesto običajnih računov spominja na ponudbo avtomobilov, dražjega izbereš, več je dodatne opreme, v tem primeru storitev. Ob vodenju računa torej še plačevanje položnic, plačilne kartice, izredni limit, pa zavarovanja itd., kar pri običajnih računih banke zdaj zaračunavajo dodatno. Banke spremembe uvajajo od lani, v NLB-ju pa v teh dneh o tem znova obveščajo svoje komitente: "Razlogi so trendi v bančništvu, ki sledijo smernicam iz drugih panog, kjer že poznajo paketno ponudbo," pojasnjuje Simona Krevs iz NLB-ja. V SKB-ju bodo paketno ponudbo začeli prihodnji mesec. Da bodo s temi spremembami banke svoje storitve podražile, v bankah zavračajo. "Če bi začeli seštevati posamične storitve, ki jih uporabljajo potrošniki, je vsota teh storitev praviloma dražja od bančnega paketa," zagotavlja Maja Treven iz SKB-ja.

Previdno pri izbiri paketa

V zvezi potrošnikov svetujejo, naj računa ne zamenjamo za paket, dokler se ne prepričamo, da je ta res cenejši. "Pomembno je, da potrošnik pakete primerja med seboj, ne samo znotraj iste banke, ampak med posameznimi bankami, saj tu lahko prihaja do ogromnih razlik," svetuje Marko Tretnjak z Zveze potrošnikov Slovenije.

Lani so bile razlike med bankami na primeru izračuna stroškov poslovanja tipičnega potrošnika, ki plača šest položnic na okencu, trikrat dvigne denar na bankomatu druge banke in uporablja kartico z možnostjo odloga plačila, precej velike. Najcenejše so te storitve v Delavski hranilnici, kjer letno znesejo 62 evrov, najdražje pa v SKB banki, kjer stanejo 365 evrov. Za uporabnike spletnih storitev je najcenejša Primorska hranilnica Vipa s 47 evri na leto, najdražja pa Intesa Sanpaolo s 124 evri.