Iz NLB, Abanke Vipa, NKBM in Banke Celje so sporočili, da bodo spoštovali končno odločitev vrhovnega sodišča in regulatornega organa (UVK). Ti dve instituciji sta namreč ugotovili, da so omenjene banke pri določanju nadomestil za dvig na bankomatih drugih bank delovale usklajeno, kar pa zakonodaja prepoveduje.
NLB, NKBM, Abanka Vipa in Banka Celje, so namreč februarja 2006 na isti dan in v enakem znesku, 33 centov, uvedle nadomestilo za dvig gotovine na bankomatu druge banke.

Banke naj z obrestmi poravnajo dolg
Varuh konkurence je takrat začel začel postopek presoje kršitve zakonodaje o varstvu konkurence, februarja 2007 pa izdal odločbo, da so sklepi o uvedbi bankomatnih provizij prepovedani in nični. Odločba UVK-ja je postala pravnomočna šele letos, potem ko so banke neuspešno uporabile vsa pravna sredstva pritožbe na odločbo.

Zveza potrošnikov Slovenije je zato zdaj predsednike uprav in predsednike nadzornih svetov bank ter ministra za finance s posebnim pismom pozvala, naj zagotovijo, da banke ljudem takoj vrnejo denar, ki so jim ga nezakonito zaračunale. Potrošniki, ki so bili leta 2006 komitenti katere izmed naštetih bank, so po njihovih besedah upravičeni do povračila vseh nadomestil za dvige gotovine na bankomatih druge banke, ki so bila zaračunana po tarifi 80 tolarjev (33 centov), skupaj z zamudnimi obrestmi.

Pezdir: Izbrali bomo učinkovito strategijo
Toda ekonomist Rado Pezdir je prepričan, da banke denarja same od sebe ne bodo vračale, "saj so bankirji popolni ignoranti, navajeni živeti od davkoplačevalskega denarja, ne briga jih za nič". Zato bo izterjanje tega denarja naslednja akcija Društva za pravno državo, ki je podobno kampanjo vodilo tudi v podobnem primeru kartelnega dogovarjanja elektrodistributerjev.

"Čez 14 dni bomo pojasnili osnovne pravne okvire akcije, predstavili ekonomsko simulacijo, koliko je denarja, ki bi ga bilo treba vrniti, in napovedali strategijo, kako bomo akcijo organizirali. Nismo se še odločili, ali bodo posamezniki sami vlagali zahtevke, ali bo to skupni zahtevek ali kaj drugega. Moramo namreč pretuhtati relacije med regulatorji in bankami ter naše možnosti znotraj tega. Ni nujno, da bo nova strategija enaka, kot je bila pri problemu elektrodistributerjev, izbrali bomo pač najučinkovitejšo," je Pezdir pojasnil za MMC.

Bančne storitve vse dražje
"Bančni kartel pri uvajanju bankomatnih provizij je žal le manjši del širšega vprašanja podražitev v plačilnem prometu v Sloveniji," pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije. V zadnjih petih letih so slovenske banke postale ene izmed najdražjih v EU-ju, kar je potrdila tudi primerjalna študija Evropske komisije.

Razlogi za to so nepreglednost in neprimerljivost bančnih storitev, predvsem pa pomanjkanje nadzora, ki bi postavil meje sistematičnemu odiranju potrošnikov. Tako potrošniki z vsako bančno transakcijo financirajo dobičke bank ali pa krijejo njihove izgube, ki so nastale zaradi njihovih slabih in neodgovornih poslovnih odločitev v preteklih letih, opozarja ZPS.