Slovenska rast BDP-ja v letu 2018 naj bi se ustalila pri petih odstotkih. Foto: BoBo
Slovenska rast BDP-ja v letu 2018 naj bi se ustalila pri petih odstotkih. Foto: BoBo
Statistični urad je zaznal najvišjo rast domače porabe po letu 2008. Foto: Reuters
Naložbe v gradbene objekte so se povečale za 12,6 odstotka, od tega naložbe v nestanovanjske zgradbe za 15,6 odstotka, naložbe v stanovanjske zgradbe pa za 4,5 odstotka. Foto: BoBo
trgovina
Cene življenjskih potrebščin so se maja v mesečni primerjavi zvišale za 1,2 odstotka, v medletni primerjavi pa za dva odstotka. Foto: Pixabay
Vseh zaposlenih je bilo v prvem četrtletju 997.941, kar je za 29.232 oz. tri odstotke več kot v prvem četrtletju lani. Foto: BoBo

Na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) so med drugim poudarili visoko rast domače porabe, ki se je v prvem četrtletju v medletni primerjavi povečala za kar 5,3 odstotka, kar je 0,8 odstotne točke več kot v zadnjem četrtletju lani in enaka medletna rast kot v prvem lanskem četrtletju. Gre za najvišjo številko po letu 2008.

Od glavnih komponent domače porabe, to je zasebne in državne porabe ter naložb, so se opazneje povečale bruto naložbe. Te so narasle za 14,7 odstotka, kar je za sedem odstotnih točk več kot v zadnjem planskem četrtletju in za 0,5 odstotne točke več kot v prvem trimesečju lani. K visoki rasti bruto naložb so po pojasnilih statistikov opazneje prispevale spremembe zalog oz. njihovo povečanje. Te so k skupni rasti BDP-ja tokrat prispevale 1,3 odstotne točke.

Bruto naložbe v osnovna sredstva so se po drugi strani v medletni primerjavi povečale za 9,1 odstotka, kar je za 2,8 odstotne točke manj kot v zadnjem lanskem trimesečju in za štiri odstotne točke manj kot v prvih treh mesecih 2017.

Gradbene naložbe
Naložbe v gradbene objekte so se povečale za 12,6 odstotka, od tega naložbe v nestanovanjske zgradbe za 15,6 odstotka, naložbe v stanovanjske zgradbe pa za 4,5 odstotka. Rast naložb podjetij v stroje in opremo je bila medtem 7,5-odstotna.

Po trenutno razpoložljivih podatkih na statističnem uradu še ne morejo povedati, ali gre bolj za zasebne ali državne investicije, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila Romana Korenič z urada. Ti podatki bodo znani konec meseca, predvidevajo pa, da gre za oboje. Je pa Koreničeva hkrati opozorila na počasnejšo rast investicij v stanovanjsko gradnjo, ki že tako ali tako bolj zaostajajo za predkrizno ravnjo, tokratna stopnja rasti pa je bila celo nekoliko nižja od lanske dinamike.

Zasebna poraba se je povečala za 3,4 odstotka, kar je približno za toliko kot v zadnjem lanskem četrtletju in za 0,3 odstotne točke manj kot v istem obdobju lani.

Negativna menjava s tujino
Saldo menjave s tujino je tokrat negativno vplival na rast BDP-ja, saj jo je znižal za 0,2 odstotne točke. Uvoz je namreč rasel hitreje od izvoza. Uvoz se je povečal za 8,7 odstotka, izvoz pa za 7,4 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju je saldo zunanje trgovine k rasti prispeval 1,7 odstotne točke, v prvem četrtletju 2017 pa 0,2 odstotne točke.

Na vprašanje, kaj hitrejša rast uvoza in negativni prispevek salda mednarodne menjave k gospodarski rasti pomenita za gospodarska gibanja, je Koreničeva povedala, da gre za računsko kategorijo in da se višja rast uvoza pozitivno odrazi tudi v drugih delih gospodarstva.

Umirjanje gospodarske dinamike
Gospodarska dinamika v začetku novega leta se je tako pričakovano nekoliko umirila. V zadnjem lanskem trimesečju je bila namreč realna rast BDP v primerjavi z istim obdobjem predlani pri šestih odstotkih. BDP, popravljen za vpliv sezone in število delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU-ja uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je v četrtletni primerjavi po popravljenih podatkih zvišal za 1,9 odstotka, v medletni pa za 6,0 odstotka.

Po tistem, ko se je v celotnem lanskem letu BDP po prvih podatkih realno okrepil za pet odstotkov, po desezoniranih podatkih pa celo za 5,4 odstotka, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj ter po novem tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj tudi za letos sicer napovedujeta rast okoli pet odstotkov, druge ustanove pa so nekoliko bolj zadržane, a njihove napovedi vseeno dosegajo oz. presegajo štiri odstotke.

Trg dela
Še vedno močna gospodarska dinamika se kaže tudi na trgu dela. Vseh zaposlenih je bilo v prvem četrtletju 997.941, kar je za 29.232 oz. tri odstotke več kot v prvem četrtletju lani. Največ ljudi se je v tem četrtletju zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v dejavnosti promet in trgovina, so poudarili na statističnem uradu.

Maja dveodstotna inflacija na letni ravni
Cene življenjskih potrebščin so se maja v mesečni primerjavi zvišale za 1,2 odstotka, v medletni primerjavi pa za dva odstotka, je še statistični urad. V primerjavi z aprilom so se najbolj podražili sadje, naftni derivati in počitniški paketi, v primerjavi z lanskim majem pa hrana ter gorivo in energija.