Pri poslovni banki Bank of America so zapisali, da bosta močno potrošniško povpraševanje in tesen trg dela (februarske ameriške številke bodo objavljene naslednji petek) še naprej povzročala inflacijske pritiske, s čimer bo ameriška centralna banka prisiljena nadaljevati proces zaostrovanja denarne politike. Vrh cikla bi bil prav lahko, menijo pri Bank of America, pri skoraj šestih odstotkih, kar bi vendarle znižalo agregatno povpraševanje in inflacijo vrnilo v želene okvire. Terminske pogodbe kažejo, da trg trenutno pričakuje vrh obrestne mere pri 5,4 odstotka v septembru. Da bo Fed na marčevski seji (21.–22. 3.) obresti spet zvišal (verjetno za 25 bazičnih točk), je že nekako 100-odstotno.

Dobički bodo letos na udaru
Obrestne mere so bile v ZDA pri šestih odstotkih (in više) nazadnje med marcem 2000 in januarjem 2001, ko je Fed ob poku pikakom delnic (in nato še zaradi terorističnega napada) temeljito spremenil svojo politiko in je obresti v letu 2001 s 6,0 spustil na 1,75 odstotka. Pri BoFA-ju še napovedujejo, da bo ameriško gospodarstvo do tretjega četrtletja 2023 v recesiji. "Če se bo to zgodilo, bodo dobički podjetij močno padli, a tudi če se izognemo recesiji, bo letošnje leto za podjetja zelo zahtevno in se bo poznalo pri dobičku," so na začetku tedna zapisali pri banki JPMorgan.

ECB finančnemu sistemu omogoča lepe dobičke
Razmere so se na finančnih trgih, kot je znano, lani temeljito spremenile, kar naenkrat je obdobju ultraohlapne denarne politike zaradi inflacije sledilo obdobje hitrega zategovanja pasu, sledil je precejšen šok na delniških in predvsem obvezniških trgih. Tudi Evropska centralna banka sledi Fedu, na naslednji seji (16. marca) je pričakovati, da bodo pri ECB-ju ključno obrestno mero zvišali 0,5 odstotne točke, na 3,0 odstotka. Poslovnim bankam to ustreza, tudi slovenski bančni sektor na ta račun močna viša svoj dobiček. Logika je preprosta: banke imajo v depozitih (velika večina, okrog 85 odstotkov, so pri slovenskih bankah to vloge na vpogled) za skoraj 26 milijard evrov slovenskih varčevalcev, ta denar pa lahko posojajo po vse višji obrestni meri oziroma ga "parkirajo" pri ECB-ju po obrestni meri 2,50 odstotka.

Je res vredno vztrajati pri nedonosnih depozitih?
Na račun teh "škarij" so decembra čisti obrestni prihodki glede na isti mesec 2021 porasli za 59 odstotkov, na 88 milijonov evrov. In dokler bodo največje slovenske banke izkoriščale svoj že malo monopolni položaj in varčevalcem ne bodo ponujale resnih obresti na depozite (kdor danes za 13 mesecev veže 1000 evrov pri NLB-ju, na koncu "zasluži" manj kot pol evra!), bodo bančni dobički ob vse višji ECB-jevi obrestni meri še naraščali. Zato velja še enkrat razmisliti, ali je res vredno vztrajati v depozitih, ki jim bo inflacija v 10 letih "vzela" morda celo polovico vrednosti, ali pa vendarle tvegati s kakovostnimi delnicami (zgodovinsko je to najboljša oblika varčevanja, če smo seveda dolgoročno naravnani) pa navsezadnje z obveznicami (tudi v obliki ETF-skladov ali vzajemnih skladov), ki lahko pokrijejo že kar lep del inflacije.