Microsoft s tržno kapitalizacijo skoraj 2,49 bilijona dolarjev kraljuje na vrhu najvrednejših podjetij. Apple, ki je prvi prebil mejo bilijon in dva bilijona tržne kapitalizacije, je zdrsnil na 2. mesto. Samo letos se je cena Microsoftove delnice povzpela za skoraj 50 odstotkov, medtem ko so Applove delnice pridobile slabih 13 odstotkov. Foto: Reuters
Microsoft s tržno kapitalizacijo skoraj 2,49 bilijona dolarjev kraljuje na vrhu najvrednejših podjetij. Apple, ki je prvi prebil mejo bilijon in dva bilijona tržne kapitalizacije, je zdrsnil na 2. mesto. Samo letos se je cena Microsoftove delnice povzpela za skoraj 50 odstotkov, medtem ko so Applove delnice pridobile slabih 13 odstotkov. Foto: Reuters

Po nervoznem in negativnem septembru se je na trge hitro vrnil optimizem. Mesečni pribitek indeksa S & P 500 je bil oktobra s sedmimi odstotki največji letos. "Četrtletni dobički so izjemni, zato je normalno, da na trgu vlada navdušenje," komentirajo borzni posredniki. Zdi se, kot da so vlagatelji ob večinoma odličnih četrtletnih objavah (dobički ameriških korporacij naj bi v tretjem četrtletju poskočili za skoraj 40 odstotkov v primerjavi z istim lanskim obdobjem) vsa tveganja spet postavili na stran in se ne menijo za motnje v dobavnih verigah, vse višjo inflacijo in Fedovo napoved, da bo v kratkem začel umikati nekatere spodbude. Ekonomisti pri Goldman Sachsu napovedujejo, da bo Fed že julija 2022 zvišal ključno obrestno mero (leto prej od prejšnjih napovedi), novembra 2022 bo sledilo novo zvišanje v višini četrt odstotne točke, leta 2023 pa še dve zvišanji.

(Š)oktober? Letos ne! Komentatorji borznega dogajanja pravijo, da je bil to
(Š)oktober? Letos ne! Komentatorji borznega dogajanja pravijo, da je bil to "rocktober" oziroma "uptober". Skratka, smer je bila občutno navzgor. Za zdaj ni na trgu prav nobene panike, ker bo Fed v dveh ali treh mesecih začel postopno omejevati program odkupovanja obveznic QE, po nekaterih napovedih pa naj bi poleti že sledilo prvi zvišanje obrestne mere, ki je od začetka epidemija na ničelni ravni. Foto: EPA

Analitiki od Appla pričakovali več
Med podjetji, ki presenetljivo niso navdušila s svežimi rezultati, izstopa Apple, ki je bil tudi precej črnogled, saj pričakuje, da se bodo v tekočem četrtletju še bolj poznale vse težave v dobavah določenih surovin. V svojem četrtem fiskalnem četrtletju je sicer ustvaril tako rekordni prihodek (+29 %; 83,4 milijarde dolarjev) kot dobiček (20,6 milijarde), vseeno pa je bilo to manj od napovedi, analitiki so pričakovali milijardo več prihodkov. Celo 47-odstotna rast prodaje iPhonov v zadnjem četrtletju (novi iPhone 13 je bil v tem obdobju na policah le zadnjih nekaj dni) je bila premalo, da se delnice ne bi obrnile navzdol, s tem pa je Apple izgubil primat najvrednejšega podjetja na svetu. Prehitel ga je Microsoft, trenutno vreden skoraj 2,49 bilijona dolarjev (Apple 2,46 bilijona).

Predah na naftnem trgu
Na naftnem trgu se je le prekinila nenehna rast, ki je trajala od avgusta, samo oktobra pa so se cene povzpele za dobrih deset odstotkov. Brent je v zadnjem tednu sicer izgubil poldrugi odstotek, kar je po devetih tednih prvi minus. Vzrok za korak nazaj je velika verjetnost, da se bo Iran spet vrnil na trg, in predvsem presenetljivo zvišanje zalog surove nafte v ZDA (za 4,3 milijona sodov; trg je pričakoval zvišanje za 1,9 milijona sodov). Cena vseeno ostaja v območju triletnega vrha, ki ga je brent dosegel v ponedeljek (86,7 dolarja). Opec+ naj bi se na srečanju v naslednjem tednu držal zaveze, da bo mesečno povečeval proizvodnjo le za 400 tisoč sodov. Pierre Breber, prvi finančnik naftnega velikana Chevron, napoveduje, da je na dolgi rok pričakovati znižanje cen nafte: "Visoke cene so bolj ciklične kot strukturne narave in so nad našimi cenovnimi predpostavkami."

Dow Jones (New York)35.819 točk (tedenska sprememba: +0,4 %)
S & P 500 (New York)4.605 točk (+1,3 %)
Nasdaq (New York)15.498 točk (+2,7 %)
DAX30 (Frankfurt)15.688 točk (+0,9 %)
Nikkei (Tokio)28.988 točk (+0,9 %)
SBITOP (Ljubljana)1.179 točk (-1,0 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,47 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,56 %
EUR/USD1,1563 (-0,7 %)
EUR/CHF1,0581 (-0,8 %)
bitcoin61.560 USD (+0,5 %)
nafta brent84,38 USD (-1,7 %)
zlato1.783 USD (-0,5 %)
evribor (šestmesečni)-0,527 %

Bitcoin oktobra do novega rekorda
Mesec oktober ni minil le v znamenju novih rekordov delniških indeksov, ampak je bil še bolj v znamenju bitcoina. Mesec je začel pod 44 tisoč dolarji, včeraj zvečer pa je bil vreden dobrih 61 tisoč. Gre za skoraj 40-odstotno rast, ki bi bila še višja, če ne bi rekordu (20. oktobra je BTC dosegel 67 tisoč dolarjev) sledil popravek navzdol. Da se kriptotržišče veseli novih rekordov, gre zasluga predvsem začetku kotacije ETF-sklada ProShares Bitcoin Strategy (ta trguje s terminskimi pogodbami na bitcoin) na največji borzi na svetu v New Yorku (NYSE). Omenjeni ETF ponuja vlagateljem, ki ne želijo odpirati svojega računa na kriptomenjalnicah, izpostavljenost do bitcoina oziroma do terminskih pogodb, s katerimi trgujejo na chicaški blagovni borzi CME.

Vrednost kriptovalute eter je letos poskočila za skoraj 500 odstotkov in zadnji teden dosegla nov rekord 4.455 dolarjev. Foto: Reuters
Vrednost kriptovalute eter je letos poskočila za skoraj 500 odstotkov in zadnji teden dosegla nov rekord 4.455 dolarjev. Foto: Reuters

Nadgradnja omrežja ethereum
Tudi druga največja kriptovaluta eter je oktobra doživela visoko (skoraj 50-odstotno) rast, cena je v petek dosegla rekordnih 4.455 dolarjev. V sredo je omrežje ethereum dočakalo nadgradnjo, imenovano Altair, kar je še en pomemben korak, da dokončno zaživi omrežje ethereum 2.0, ki bo (predvidoma že naslednje leto) namesto mehanizma PoW (Proof-of-Work) temeljilo na mehanizmu PoS (Proof-of-Stake, potrdilo o deležu), kar pomeni, da bodo uporabniki potrjevali transakcije v skladu s številom kovancev, ki jih imajo v lasti. Trenutno transakcije potrjujejo rudarji, ki (tako kot na verigi bitcoin) tekmujejo, kdo bo prej rešil zahtevne matematične kriptografske enačbe, kar pa zaradi velike porabe električne energije sproža precejšnje kritike. Prehod iz modela PoW na PoS bi okoljski odtis znižal za 99 odstotkov!