V drugi polovici prejšnjega tedna je bilo med vlagatelji opaziti preplah, sprožila ga je predvsem objava kar 7,5-odstotne ameriške januarske inflacije in posledično vse večja verjetnost, da Fed ne bo pomišljal, ko bo treba zviševati obrestne mere. Že na marčevski seji bi lahko obresti (prvič po epidemiji) zvišal ne le za 25, ampak za 50 bazičnih točk. Toda v torek je Wall Street, ki je bil že pripravljen na rusko posredovanje v Ukrajini, spet preplavil optimizem, in opaziti je bilo trgovanje v slogu olimpijskega gesla "hitreje, višje, močneje". Dow Jones (34.988 točk) je prekinil tridnevni negativni niz, predvsem delnice letalskih prevoznikov so pridobivale, pa tudi tehnološke in finančne delnice so bile močno v zelenem.

Nafta sestopila s sedemletnega vrha
Indeks Nasdaq se je zvišal za dva odstotka, panožni indeks polprevodnikov pa za štiri odstotke, potem ko je Intel napovedal prevzem izraelskega proizvajalca čipov Tower Semiconductor. Vrednost posla je 5,4 milijarde dolarjev. Mimogrede: po vsem svetu je prodaja polprevodnikov lani porasla za 26 odstotkov in prvič v zgodovini presegla pol bilijona dolarjev (559 milijard USD). Le indeks energetskih delnic se je v torek obrnil navzdol, saj so se cene nafte izrazito pocenile in se sprva za skoraj štiri odstotke oddaljile od sedemletnega vrha. Brent je zdrsnil na 93 dolarjev za 159-litrski sod. V ponedeljek je bila cena brenta že 96,78 dolarja, največ po septembru 2014.

10-letna slovenska obveznica pri enoodstotni zahtevani donosnosti
Donosnosti vladnih obveznic v pričakovanju zaostrovanja denarne politike medtem še naprej naraščajo. Pri ameriški desetletni obveznici je zahtevana donosnost do dospetja zdaj 2,04-odstotna. Prvič po maju 2020 je tudi pri primerljivi italijanski obveznici donosnost nad dvema odstotkoma, pri slovenski pa se je dotaknila enega odstotka, potem ko je bila še lani v negativnem območju. Trenutno seveda še ni nobenega razloga za preplah, bi pa lahko bile zelo zadolžene države, kot je Italija, kaj hitro v škripcih, če bi se stroški zadolževanja hitro dražili. Ob visoki inflaciji in vse bolj ostrih stališčih centralnih bank to ni nemogoče.

V torek lepa rast kriptovalut
Kriptovalute so v torek občutno pridobivale, bitcoin se je povzpel nad 44.500 dolarjev, eter nad 3100 dolarjev. Po podatkih družbe Glassnode je bilo v kriptomenjalnicah tretji teden zaporedoma opaziti neto odliv bitcoinov v denarnice, kar je bikovski signal, saj načeloma to pomeni manjši prodajni pritisk. Bitcoin mnogi vidijo kot idealno naložbo za zaščito pred inflacijo in tudi geopolitičnimi šoki. A v zadnjem času ni čisto tako, saj se bitcoin "vede" tako kot delniški trgi in je zelo občutljiv na vse informacije, ki vplivajo na načrtovano Fedovo časovnico zaostrovanja denarne politike.