Izjemni ukrepi centralnih bank, ki divje odkupujejo obveznice (v lasti imajo že med 25 in 50 odstotki vladnega dolga) in s tem skrbijo, da so finančni trgi preplavljeni z denarjem, so navzgor pognali predvsem delnice tehnoloških podjetij, ki so imele ključno vlogo pri veličastnem odboju ameriškega delniškega trga po marčevskem padcu na več kot triletno dno. Nad mejo 1,5 bilijona tržne kapitalizacije sta tudi Apple in Microsoft. V ponedeljek je Alphabet (lastnik Googla) presegel mejo bilijon dolarjev. Omenjeni tehnološki velikani so skupaj s Facebookom in Amazonom skupaj vredni kar 6,4 bilijona dolarjev. Na začetku tedna so zgodovinsko visoke vrednosti dosegle tudi delnice Netflixa, Tesle, PayPala, Nvidie in Zoom Videa. Gre večinoma za podjetja, ki so zaradi epidemije povečala prodajo.

Včeraj več kot enoodstotni padec Dow Jonesa
Tehnološki indeks Nasdaq je včeraj prvič presegel 10500 točk, a se je nato obrnil navzdol. Nekoliko izrazitejši popravek je doživel Wall Street – Dow Jones se je znižal za več kot odstotek, širši indeks S & P 500 pa za 0,8 odstotka, s čimer se je končal njegov najdaljši letošnji pozitivni niz, saj se je ta indeks v ponedeljek dvignil petič zapored. Vlagatelji vendarle ne morejo popolnoma prezreti, da število okužb v ZDA narašča in da grozijo ukrepi, ki bi pomenili udarec za gospodarsko rast. Na to opozarjajo tudi ekonomisti pri Goldman Sachsu, ki napovedujejo, da bo v tretjem četrtletju skok BDP-ja (na letni ravni – številko je treba deliti s štiri) 25-odstoten namesto 33-odstoten.

Citi pravi, da bodo indeksi naslednjih 12 mesecev stopicali na mestu
Kam se bodo delniški indeksi obrnili v naslednjih mesecih? Ker epidemija še zdaleč ni premagana, pesimisti napovedujejo padce, češ da so vse dobre novice že vgrajene v trenutne tečaje delnic, optimisti pa verjamejo, da bo zaradi bilijonskih reševalnih svežnjev smer na borzah še naprej navzgor. No, mogoče je tudi stopicanje na mestu. Strategi pri ameriški banki Citi tako pričakujejo, da bodo čez eno leto indeksi približno tam, kje so danes, saj se bodo bikovske in medvedje silnice nevtralizirale. "Centralne banke bodo v naslednjih 12 mesecih odkupile za 6 bilijonov dolarjev finančnega premoženja, kar je vsaj dvakrat več od prejšnjega rekorda," so zapisali, a hkrati opozorili, da bodo borze ranljive na vse večje število okužb.. Tudi v novem četrtletnem poročilu predlagajo večjo utež na ameriškem trgu in v državah v razvoju, med posameznimi sektorji pa naj bi bil zelo privlačen defenzivni sektor.

Zlato najvišje po septembru 2011
Pri Citiju ne omenjajo Evrope, ki bo zaradi koronske krize imela precejšnjo škodo. V zadnjih dveh mesecih so se napovedi še poslabšale. Evropska komisija je tako včeraj navzdol popravila napoved rasti v letu 2020 in 2021. V Evropski uniji naj bi letos BDP padel za 8,3 odstotka, naslednje leto pa bo sledila 5,8-odstotna rast. V majski oceni je Evropska komisija zapisala, da bo BDP letos nazadoval za 7,4 odstotka, sledil pa bo 6,1-odstotni odboj. "Gospodarski učinek zaprtja je hujši, kot smo sprva pričakovali. Še vedno smo v nemirnem morju, grozijo številna tveganja, vključno z novim večjim valom okužb," so zapisali. Tudi zaradi takšnih ocen se cene zlata še naprej dvigujejo, včeraj je prvič po septembru 2011 padla meja 1800 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Samo letos se je cena zlata podražila za skoraj 19 odstotkov. Ker je v zadnjih mesecih naraščala tako vrednost delniških indeksov kot cena zlata, se očitno nekdo moti v napovedi, kakšna bo prihodnost, ali pa ob shizofreni monetarni politiki nobena teorija ne velja več.