Ameriška centralna banka je obresti zadnjič zvišala decembra 2018, ob začetku epidemije pa jih je ekspresno spustila na ničelno raven, ob tem pa začela tudi nov krog odkupovanja obveznic. Zdaj je skrajni čas, da začne zmanjševati svojo do neba napihnjeno bilanco in tudi zviševati obrestne mere. Nekateri menijo, da bi morala centralna banka marca obresti zvišati za pol odstotne točke, to pa je poteza, ki si je Fed ni privoščil od leta 2000. V zadnjem tednu so bili zaradi takšnih pričakovanj delniški indeksi spet obarvani rdeče, Dow Jones je na tedenski ravni nazadoval za odstotek, indeks Nasdaq pa za dobra dva. Foto: Reuters
Ameriška centralna banka je obresti zadnjič zvišala decembra 2018, ob začetku epidemije pa jih je ekspresno spustila na ničelno raven, ob tem pa začela tudi nov krog odkupovanja obveznic. Zdaj je skrajni čas, da začne zmanjševati svojo do neba napihnjeno bilanco in tudi zviševati obrestne mere. Nekateri menijo, da bi morala centralna banka marca obresti zvišati za pol odstotne točke, to pa je poteza, ki si je Fed ni privoščil od leta 2000. V zadnjem tednu so bili zaradi takšnih pričakovanj delniški indeksi spet obarvani rdeče, Dow Jones je na tedenski ravni nazadoval za odstotek, indeks Nasdaq pa za dobra dva. Foto: Reuters
Pri Goldman Sachsu menijo, da bo Fed na prav vsaki od preostalih sedmih letošnjih sej zvišal obrestno mero, prihodnje leto pa sledijo še dodatni štirje dvigi. James Bullard iz Fedove podružnice v St. Louisu prav tako pričakuje, da bo obrestna mera Fed funds, po kateri si banke čez noč izposojajo denar, julija dosegla 1,0 odstotka. Foto: Reuters
Pri Goldman Sachsu menijo, da bo Fed na prav vsaki od preostalih sedmih letošnjih sej zvišal obrestno mero, prihodnje leto pa sledijo še dodatni štirje dvigi. James Bullard iz Fedove podružnice v St. Louisu prav tako pričakuje, da bo obrestna mera Fed funds, po kateri si banke čez noč izposojajo denar, julija dosegla 1,0 odstotka. Foto: Reuters

Nobelovec Paul Krugman se strinja, da je skrajni čas, da Fed začne zaostrovati denarno politiko, vendar svetuje zmernost: "Očitno se gospodarstvo začenja pregrevati. Naloga Feda je, da ga ohladi, a nikakor ne s kakšno šokterapijo," pravi Krugman. In prav šokterapije se vse bolj bojijo finančni trgi. Še pred mesecem dni je bilo precej takšnih, ki so menili, da Fedu na marčevski seji ne bo treba ukrepati, zdaj je dilema le še ta, ali bodo šle obresti navzgor za 25 ali 50 bazičnih točk. Večina se že nagiba k 50. Pomembni član Feda James Bullard je dodatno razvnel strasti s pozivom, da bi morale biti obresti (ki so trenutno še ničelne) do julija že pri 1,0 odstotka.

Inflacija najvišja v zadnjih 40 letih
Fed utegne prav na vsaki letošnji seji zvišati obrestno mero, potem ko je januarska inflacija (na letni ravni) dosegla že 7,5 odstotka, kar je največ v 40 letih. Za Jeroma Powlla in njegove kolege je bil ta podatek kot udarec v trebuh, nič še ni videti, da bi se inflacija v prihodnjih mesecih umirila, je bil komentar enega od analitikov na CNBC-ju. Za finančne trge je ključno vprašanje, kolikokrat in kako agresivno bo ukrepal Fed. Pri tem bo moral imeti v mislih tudi obdobje na začetku 80. let, ko je tedanji guverner Feda Paul Volcker tako močno privil obresti (te so bile nekaj mesecev celo višje od 20 odstotkov), da je to pripeljalo do recesije.

Ko je iz Bele hiše v petek prišlo opozorilo, da lahko Rusija v vsakem trenutku napade Ukrajino, so se cene nafte brent povzpele vse do 94 dolarjev, kar je največ po letu 2014. Foto: Reuters
Ko je iz Bele hiše v petek prišlo opozorilo, da lahko Rusija v vsakem trenutku napade Ukrajino, so se cene nafte brent povzpele vse do 94 dolarjev, kar je največ po letu 2014. Foto: Reuters

Močna rast donosnosti kratkoročnih obveznic
Po izjemni lanski gospodarski rasti se zdi recesija ta hip oddaljena. Mednarodni denarni sklad največjemu svetovnemu gospodarstvu še vedno napoveduje 4,0-odstotno rast (lani je bila 5,6-odstotna), vendar pa obvezniški trgi kažejo malo drugačna pričakovanja. Bati se je, da se bo pojavila invertna krivulja donosnosti. To je pojav, ko se donosnost dveletne obveznice povzpne nad donosnost desetletne, to pa je tradicionalno skoraj zanesljiv signal, da bo v kratkem sledila recesija. Tako je bilo tudi predlani, a – roko na srce – to recesijo je sprožil nepričakovan dogodek, covid-19.

Dow Jones (New York)34.738 točk (tedenska sprememba: -1,0 %)
S & P 500 (New York)4.418 točk (-1,8 %)
Nasdaq (New York)13.791 točk (-2,2 %)
DAX30 (Frankfurt)15.425 točk (+2,2 %)
Nikkei (Tokio)26.933 točk (-1,4 %)
SBITOP (Ljubljana)1.276 točk (-0,15 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,97 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,96 %
EUR/USD1,135 (-0,9 %)
EUR/CHF1,0503 (-0,9 %)
bitcoin42.300 USD (+2,1 %)
nafta brent95,0 USD (+2,4 %)
zlato1.862 USD (+3,0 %)
evribor (šestmesečni)-0,467 %
Čeprav je precejšnja verjetnost, da bo šlo zlato v primeru ruskega napada na Ukrajino nad 1.900 dolarjev za 31,1-gramsko učno, pa pri banki UBS ostajajo pri napovedi, da bo cena v drugi polovici leta padla v območje med 1.650 in 1.700 dolarji, saj naj bi inflacijski pritiski popustili, vlagatelji pa bodo spet pripravljeni več tvegati. Foto: Reuters
Čeprav je precejšnja verjetnost, da bo šlo zlato v primeru ruskega napada na Ukrajino nad 1.900 dolarjev za 31,1-gramsko učno, pa pri banki UBS ostajajo pri napovedi, da bo cena v drugi polovici leta padla v območje med 1.650 in 1.700 dolarji, saj naj bi inflacijski pritiski popustili, vlagatelji pa bodo spet pripravljeni več tvegati. Foto: Reuters

Bolj kot recesija grozi stagflacija
Zaupanje potrošnikov se je v ZDA medtem znižalo na najnižjo raven po letu 2011 (indeks univerze v Michiganu je februarja padel na 61,7 točke). Bolj kot recesije se nekateri bojijo stagflacije, torej obdobja anemične gospodarske rasti ob hkratni visoki inflaciji. Vseeno je vse več pogledov usmerjenih k cenam obveznic. Trenutno je donosnost dveletne ameriške obveznice že 1,5-odstotna (to je 110-odstotna rast v letošnjem letu), pri 10-letni pa se je pred dnevi zahtevana donosnost do dospetja prvič po letu 2019 povzpela nad dva odstotka. Donosnost sorodne nemške obveznice je pri 0,26 odstotka najvišja po koncu leta 2018, pri slovenski pa je zahtevana donosnost skoraj enoodstotna.

Bitcoin ni dolgo zdržal nad 45 tisoč dolarji
Bitcoin je v teden krenil z lepimi obeti, saj je cena prvič po novembru prebila 50-dnevno drseče povprečje, v torek je šlo že nad 45 tisoč dolarjev, v sozvočju z delniškimi trgi pa je nato sledila korekcija. Analitiki pri JP Morganu pošteno vrednost bitcoina ocenjujejo na 38 tisoč dolarjev, Jurrien Timmer iz družbe Fidelity pa pravi, da bi po njegovem modelu bitcoin lahko že prihodnje leto dosegel 100 tisoč dolarjev. Ker je bilo največ medvedjih stav na bitcoin položenih pri 47 tisoč dolarjih, je to lahko naslednja pomembna meja. Če bi jo bitcoin prebil, bi ob iztisnitvi kratkih pozicij (short squeeze) lahko videli večjo rast. Bitcoin je od marca 2020 sicer poskočil za več kot tisoč odstotkov, eter za skoraj 3.000. Ob tako izjemni rasti nekateri visoke donose raje iščejo v metaverzumu in na trgu žetonov NFT, ki je lani doživel izjemen razcvet.