Pogled na borzne tečajnice vsaj v grobem ne kaže kakšnih pretresov v finančnem sistemu. Kljub padcu bank SCB in Signature ter reševanju banke Credit Suisse so vodilni delniški indeksi v marcu pridobivali. Zaradi pričakovanj, da bi Fed lahko počasi končal cikel zaostrovanja denarne politike, so v ospredju tehnološke delnice. Indeks Nasdaq se je letos povzpel za 16 odstotkov, od tega je dobrih šest odstotkov pridobil v marcu. Tečaj Teslinih delnic se je letos zvišal za 68 odstotkov, Applovih za 27 odstotkov, Microsoftovih za 20.

Dobički naraščajo, plače pa ne sledijo
Kako se korporativna Amerika spopada z oteženimi razmerami (višje obrestne mere, inflacija ...), bodo v naslednjih dneh oz. tednih pokazale objave poslovnih rezultatov prvega četrtletja. Za zdaj največjim podjetjem večinoma ni hudega, v ZDA je dobičkovna marža še naprej zelo visoka, saj podjetja inflacijo mirno prenašajo na pleča potrošnikov Še več, številne surovine so zdaj (precej) cenejše kot pred letom dni, kar pa ne zajezi naraščanja cen. Medtem ko dobički naraščajo, pa plače pa temu ne sledijo z istim ritmom. Med koncem leta 2020 in tretjim četrtletjem 2022 so plače v ZDA porasle za 14 odstotkov, dobički podjetij pa za 28 odstotkov.

Podjetja brez sramu zvišujejo cene
Nekateri ekonomisti opozarjajo na pojav "greedflacije" (skovanka besede "greed" oziroma pohlep in inflacije), gre pa zato, da podjetja visoko inflacijo uporabljajo kot izgovor za višje cene, čeprav stroški proizvodnje ostajajo isti (ali celo padajo – kot rečeno, so številne surovine, kot so baker, pšenica, nafta in zemeljski plin, cenejše kot pred letom dni). Glavno nevarnost za inflacijske pritiske torej ne predstavljajo (popolnoma legitimne) zahteve po višjih plačah, ampak pohlep podjetij. Tudi pri eni od študij banke Societe Generale so jasno zapisali, da so bila v zadnjem letu glavni sprožilec visoke inflacije ravno podjetja, ki zaračunavajo vse višje cene in pobirajo ekstra dobičke. Pojav je opaziti po vsem svetu. Analiza med 350 podjetji, ki kotirajo na borzi v Londonu, je pokazala, da je povprečna profitna marža s 5,7 odstotka v prvem polletju 2019 porasla na 10,7 odstotka v prvem polletju 2022.

Težki časi za centralne bankirje
Centralne banke se bodo tako očitno morale "spopasti" tudi s korporacijami, ki so v svoj poslovni model mirno vgradile vse višje cene. Fed se je sicer znašel v zelo zahtevnem položaju, saj mora najti pravo pot med obvladovanjem inflacije in finančno stabilnostjo. Če bi se oziral le na inflacijo, bi nadaljeval cikel višanja obresti, a v tem primeru bi se stres v finančnem sistemu nevarno povečal. Zgodovina je bogata s primeri finančnih pretresov, ko je Fed neusmiljeno zviševal obrestne mere, pod lupo so zdaj zlasti zlomi bank leta 1984, črni ponedeljek oktobra 1987 in propad hedge sklada LTCM leta 1998. Ob vseh omenjenih dogodkih je Fed le začasno ustavil zaostrovanje denarne politike. Pri banki Citigroup napovedujejo, da se bo to zgodilo tudi tokrat in da so nekatera pričakovanja, da bi lahko v drugi polovici leta Fed obresti znižal za pol odstotne točke, nerealna. Konec koncev to signalizira tudi sam Fed: da bo namreč letos obresti zvišal še enkrat (za 25 bazičnih točk), zasuk v denarni politiki pa bi sledil šele z letom 2024.

Fed bilančno vsoto v kratkem povišal za skoraj 400 milijard
Od lani maja do začetka marca je Fed bilančno vsoto znižal za 600 milijard dolarjev, po propadu banke SVB pa je moral bančnemu sistemu skozi diskontno okno in druge oblike "prve pomoči" zagotavljati svežo likvidnost, kar je povzročilo novo (sicer le začasno) napihovanje bilančne vsote (za skoraj 400 milijard), to pa je pospešilo rast tehnoloških delnic, plemenitih kovin in bitcoina. Cena zlata je pred dnevi presegla 2000 dolarjev za unčo, srebro se je v marcu povzpelo za 16 odstotkov. Bitcoin je sploh zelo zaželen – marca se je podražil za 23 odstotkov, v prvem letošnjem četrtletju za 70 odstotkov. Fedova ključna obrestna mera (Fed Funds) je sicer pri 4,75 odstotka trenutno že nad osnovno inflacijo (5,5 %), kar pomeni, da je monetarna politika že omejevalna.

V evrskem območju rekordno visoka jedrna inflacija
Pri Deutsche Bank ocenjujejo, da bodo marčevski finančni pretresi v ZDA vplivali na nižjo gospodarsko rast v višini pol odstotne točke, kar pomeni, da bo Fedu lažje in bi zato lahko prej končal cikel zaostrovanja obresti. Pri tem je dobrodošlo tudi to, da so se inflacijska pričakovanja v ZDA dodatno znižala, za leto naprej so pričakovanja pri 4,2 odstotka, kar je najmanj po maju 2021. V evrskem območju se je marca inflacija občutno upočasnila, na letni ravni je bila 6,9-odstotna, potem ko je bila februarja 8,5-odstotna. Vseeno znižanje inflacije še ni razlog za zadovoljstvo, saj je bila jedrna inflacija, ki ne upošteva cen energentov in hrane, pri 5,7 odstotka rekordno visoko.