Z drugimi besedami: ponudba novih bitcoinov se bo spet prepolovila. Oče bitcoina Satoshi Natamoko je (v leta 2008 objavljenem Belem papirju) določil, da se na vsakih 210 tisoč prirudarjenih blokov nagrada prepolovi. To deluje protiinflacijsko, v nasprotju s fiat valutami, kjer centralne banke v nedogled tiskajo denar, s čimer razvrednotijo njegovo vrednost. Ponudba bitcoina je na drugi strani omejena na končnih 21 milijonov kovancev (trenutno jih je v obtoku 19,686 milijona). Na začetku so bili rudarji nagrajeni s 50 bitcoini, od prvega "halvinga" novembra 2012 s 25 bitcoini, naslednji prepolovitvi pa sta sledili v letu 2016 in 2020. V zadnjih štirih letih je šlo dnevno v obtok novih 900 bitcoinov, od zdaj jih bo 450.

Kdo so rudarji?
Rudarji z visokozmogljivimi računalniki in s kompleksnimi algoritmi omogočajo delovanje omrežja Bitcoin, saj preverjajo transakcije v verigi. Kritiki radi poudarjajo, da je njihova poraba električne energije ogromna (lani naj bi rudarjenje kriptovalut v ZDA predstavljalo dva odstotka celotne porabe v državi). A igra se jim izplača, dokler so pri reševanju algoritmov hitrejši od konkurentov in uspejo sami potrditi transakcijo in ustvariti nov blok, s tem pa si prislužiti nov bitcoin. En blok se ustvari vsakih 8–12 minut. V prvih letih bitcoina so lahko posamezniki rudarili kar samostojno, zdaj pa je nemogoče tekmovati z rudarskimi konglomerati.

Zadnji halving: v enem letu +500 odstotkov
Dovolj teorije, čeprav bi moral vsak, ki kupuje kriptovalute, vsaj približno vedeti, kaj je v ozadju. Ampak, jasno, večina gre v to naložbo le v želji po hitrem zaslužku. In letos je sla po dobičku spet ogromna, saj so vsi halvingi do zdaj prinesli silovit bikovski trend. Poglejmo zadnji "halving": maja 2020 je bil bitcoin še pod 9000 dolarji, leto pozneje pa je bila njegova vrednost dobrih 500 odstotkov višja (49.500 dolarjev 11. maja 2021). Rasti so (večinoma v še bolj divjem ritmu) sledili tudi altkovanci, preden je leta 2022 nastopila "kriptozima" in se je bitcoin za skoraj 80 odstotkov odmaknil od vrha.

ETF-skladi zmotili klasičen vzorec
Se bo zgodovina ponovila? Zdi se precej neverjetno, da bi tudi tokrat BTC v 12 mesecih od "halvinga" poskočil za 500 odstotkov. Bitcoin je namreč zaradi navdušenja ob ameriški odobritvi ETF-skladov na bitcoin (in velikih prilivih v te novonastale sklade) tokrat rekord postavil že pred halvingom, prej jo je dobro leto dni po tem dogodku. "Lansko in letošnjo rast bitcoina je v veliki meri poganjalo sprejetje ETF-skladov. Tudi vsesplošni optimizem okrog "halvinga" mogoče na kratek rok ne bo imel tako velikega vpliva, kot bi si predstavljali. Običajno vpliv pomembnih, vnaprej znanih dogodkov, razvodeni, saj se večina vlagateljev že prej primerno pozicionira na trgu," nam je povedal Domen Kregar iz borznoposredniške družbe Ilirika.

Bitcoin se je po vsakem padcu pobral
Nasprotniki kriptovalut bodo trdili, da gre za klasično teorijo večjega bedaka, saj ljudje ne kupujejo kriptovalut zato, ker v njih prepoznavajo vrednost, ampak le zato, ker verjamejo, da bodo prišli novi vlagatelji in kupovali po še višji ceni. Da gre torej za klasičen balonček, ker večina vlagateljev ostane praznih rok, zasluži pa peščica. A treba je priznati: bitcoin se je še po vsakem hudem padcu veličastno pobral (je pa res, da obstaja šele 15 let). Domen Kregar: "Vsekakor sem mnenja, da bo imel 'halving' pozitiven vpliv na ceno bitcoina na srednji in daljši rok. Prepolovitev novo nastalega bitcoina in s tem zmanjšanje ponudbe in prodajnega pritiska, ob zadostnem zanimanju vlagateljev, predstavlja zelo dober temelj za rast cene."

V zadnjem mesecu umiritev in padec na 60 tisoč
Ključno je seveda "zadostno zanimanje vlagateljev", ali, če hočete, množice vernikov po vsem svetu, ki v bitcoinu vidijo digitalno zlato oziroma odlično alternativo valutam, ki jih spodjeda inflacija. Po evforiji, ki jo je bilo opaziti po januarski odobritvi ETF-skladov v ZDA, je bitcoin sredi marca dosegel rekordnih 73.800 dolarjev, zadnji mesec pa mu je – tudi zato, ker se je zgodba obrnila in je zdaj opaziti odlive iz ETF-skladov – zmanjkalo sape, kar sovpada s koncem rekordnega niza na delniških trgih, kjer so se vlagatelji ustrašili vse višjih donosnosti obveznic in vse manjše možnosti, da bo Fed letos konkretneje zarezal v ključno obrestno mero, ki od lanskega poletja vztrajajo pri 5,50 odstotka, kar je glede na vse, kar se je dogajalo po finančni krizi, visoka raven.

Bitcoin se pogosto giblje tako kot tehnološke delnice
"Dvomim, da bi cena bitcoina lahko bistveno porasla, če bomo videli padanje največjih ameriških delniških indeksov. Znana je predvsem korelacija med indeksom NASDAQ in bitcoinom. Trdovratna inflacija in napetosti na Bližnjem vzhodu so v zadnjem času glavna tema na finančnih trgih, vprašanje pa je, kdaj se bo spet povečalo povpraševanje po tveganih naložbah. Treba je tudi opozoriti, da je bila cena bitcoina ob koncu leta 2022 dobrih 16.500 dolarjev, v naslednjih petnajstih mesecih pa je skoraj brez predaha poskočila nad 73 tisoč dolarjev. Kakšna korekcija oziroma obdobje konsolidacije je za morebitno nadaljnjo rast neizogibna. Kljub negativnim okoliščinam v zadnjem času je cena bitcoina trenutno še vedno visoko (danes dopoldne pri 65 tisoč dolarjih)."

Ni samo sanjski zaslužek, lahko je tudi večji padec
In za konec spet opozorilo, da je treba v kriptovalute vložite la manjši del portfelja. "Finančne institucije načeloma priporočajo, da je primerna alokacija v višini do petih odstotkov portfelja, a bistveno pomembneje se mi zdi razumevanje, v kaj se vlagatelj spušča ob nakupu bitcoina. Gre za visoko volatilen finančni instrument, ki ima obdobja izjemne rasti in po drugi strani tudi konkretnih padcev. Veliko je torej odvisno, kako vlagatelj sprejema možnost velikega nihanja naložbe. Se pa z ustanovitvijo ETF-skladov in sprejetjem evropske zakonodaje MICA zdi, da bodo kriptovalute obstale na dolgi rok in bodo počasi integrirane v tradicionalni finančni sistem," nam je še povedal Domen Kregar.