Pričakovanja, da bo evro ta teden zaradi velike negotovosti, povezane z razpletom grških volitev (in seveda tudi zaradi ECB-jeve odločitve o začetku programa QE), nadaljeval pot navzdol, se niso uresničila. Resda je evro v ponedeljek za hip pogledal pod mejo 1,11 dolarja in s tem dosegel več kot enajstletno dno, toda nato se je začel krepiti tako v primerjavi z ameriško valuto (trenutno je pri okrog 1,13 dolarja) kot tudi v primerjavi s preostalimi valutami. Včeraj je pridobival zlasti v primerjavi s frankom, saj je porasel za več kot dva odstotka, na 1,0455 franka za evro.

Frank "le" še 13 odstotkov pod mejo 1,20
To pomeni, da je evro v primerjavi z najnižjo točko, doseženo v šokantnem četrtku, 15. januarja (0,8423 franka za evro), ko se je Švica senzacionalno odločila, da ne bo več branila domače valute pri meji 1,2 franka za evro, poskočil že za skoraj 25 odstotkov, a je še vedno 13 odstotkov pod mejo 1,2 franka, ki smo je bili vajeni v zadnjih letih. V ozadju včerajšnje rasti naj bi bila Švicarska centralna banka, ki je, neuradno, posredovala na valutnem trgu in kupovala ne le evre, ampak presenetljivo tudi preostale valute.

Danske obresti še bolj v negativnem območju
Kakor koli, to je dobra novica za Slovence, ki imajo posojilo vezano na frank in ki se niso odločili za konverzijo svojega posojila v evrsko, seveda pa še naprej velja opozorilo, da nadaljnje padanje evra nikakor ni izključeno, zato je za miren spanec bolje imeti posojilo v valuti, v kateri prejemaš plačo. Z valutnih trgov omenimo še padec danske krone na 7,4434 krone za evro, saj je Danska centralna banka v četrtek že tretjič v zadnjih dveh tednih znižala ključno obrestno mero (na minus pol odstotka), kar je odgovor na ECB-jevo napoved začetka programa odkupovanja obveznic evrskih držav.

Tečaji delnic na Lj. borzi (30. januar):

Hud padec delnic Alibabe
Na delniških trgih se je po divji rasti prejšnji teden, ki jo je z najavo program QE sprožila predvsem Evropska centralna banka, dogajanje ta teden umirilo, zmaga Sirize na grških volitvah pa kakšnega večjega preplaha ni povzročila, čeprav se pojavljajo ugibanja o morebitnem grškem izstopu iz evrskega območja. Frankfurtski DAX30 je v četrtek porasel za četrtino odstotka, na 10.737 točk. Nemčija je imela januarja 0,3-odstotno deflacijo (na letni ravni), brez dela pa je bilo še 9000 ljudi manj. Stopnja brezposelnosti ostaja 6,5-odstotna. Wall Street je po dveh negativnih dneh včeraj ob koncu dneva občutno pridobival, zgodba dneva pa je bil skoraj desetodstotni padec delnic Alibabe. Kitajski spletni trgovec je namreč v zadnjem lanskem četrtletju posloval slabše od želja analitikov.

Kateri naj bo doktor ekonomije - baker ali aluminij?
Cena ameriške lahke nafte je zaradi izjemno visokih ameriških zalog na novem dnu, znižala pa se je tudi cena bakra, ki je skorajda spet na petinpolletnem dnu, doseženem v ponedeljek (5.399 dolarjev za metrično tono). Baker že več let velja za doktorja ekonomije, saj njegova cena najbolje odraža smernice v gospodarstvu. Toda nekateri analitiki menijo, da baker odraža le še zdravje razvijajočih se gospodarstev, zato naj bi bil boljši pokazatelj, kako zdravo je gospodarstvo, aluminij. Tudi ta se uporablja v številnih izdelkih, res pa je, da ne toliko v največjih gradbenih projektih. Trg aluminija je veliko večji. Vsako leto proizvedejo 50 milijonov metričnih ton aluminija, bakra pa 20 milijonov ton.