Nič novega, pravzaprav, le da so zadnji podatki še utrdili prepričanje, da bodo šle obresti dodatno navzgor in da bodo tam ostale dlje časa od pričakovanj. Rast cen se namreč umirja počasneje od želja. Stopnja inflacije, ki jo ameriška centralna banka najbolj upošteva pri svojih odločitvah (indeks cen osebne potrošnje PCE), se je januarja okrepila za 0,6 odstotka na mesečni ravni (največ v zadnjega pol leta), na letni ravni pa je bila rast 5,4-odstotna. Mesec prej je bila rast 5,3-odstotna. Tudi jedrna CPI-inflacija je s 4,7 odstotka presegla napovedi in jasno je, da bo moral Fed vložiti še kar nekaj naporov, preden bo šla inflacija proti ciljnima dvema odstotkoma. Delniškim trgom ni dišal niti podatek, da je ameriška potrošnja januarja porasla za 1,8 odstotka, kar je največ v skoraj dveh letih.

Tudi ECB čaka še nekaj dela
"Prezgodaj je še govoriti o tem, da je centralnim bankam uspelo premagati inflacijo. Predstavniki Feda so namreč jasno dejali, da je cilj inflacija pri dveh odstotnih točkah. Obenem je postalo jasno, da bodo vrhunec pri obrestnih merah dosegli višje, kot se je sprva napovedovalo. Prav tako pričakujemo, da bo tudi Evropska centralna banka še naprej višala obresti, saj – kot pravijo predstavniki centralne banke – se njihovi ukrepi sploh še niso opazneje odrazili v inflaciji v območju evra (januarja je bila inflacija 8,6-odstotna)," nam je povedal Nejc Apšner iz Nekster Finance, ki dodaja, da vlagatelji (ob spremljanju odločitev centralnih bank) pozorno gledajo tudi objave poslovnih rezultatov največjih korporacij.

Dobri obeti za finančni sektor
"Rast plač in slabša prodaja silita številna podjetja v rezanje stroškov, ki ga dosežejo z odpuščanji, še posebej je to izrazito v tehnološkem ter finančnem sektorju. Objave rezultatov podjetij v ZDA so pokazale, da je rast dobička podjetij na letni ravni (YoY) nižja. Rezultati kažejo na približno petodstotni upad rasti dobičkov podjetij. Za primerjavo: v tretjem četrtletju je bila rast 4,3-odstotna. Največjo težavo podjetjem povzroča zaostrovanje denarne politike centralnih bank." Evropska podjetja so medtem večinoma pozitivno presenetila delničarje: "Pozitiven vpliv pri evropskih delnicah je opaziti posredno tudi zaradi povečanega odkupa lastnih delnic. Pričakovati je, da bodo zaradi rekordnih dobičkov več denarja za odkupe lastnih delnic namenile tudi evropske banke, kar se lahko odrazi v še višji rasti cen teh delnic."

Rekordna vrednost delnic NLB-ja po rekordnem dobičku
To smo v zadnjem tednu že doživeli na Ljubljanski borzi. Delnice NLB-ja so v petih dneh pridobile skoraj sedem odstotkov, v petek so se posli sklepali tudi pri 76,60 evra. Visoka rast (letos že 20-odstotna) je posledica četrtkove objave, da je Skupina NLB lani ustvarila 446,9 milijona evrov čistega dobička, kar je skoraj podvojen predlanski rezultat. Na dobiček je seveda pomembno vplival prevzem slovenskega Sberbanka, brez tega učinka se je čisti dobiček povečal za 11 odstotkov, na 262,8 milijona evrov. Tudi Luka Koper je imela lani rekordni dobiček (74,2 milijona evrov; +133 %). Indeks SBITOP se je v celotnem tednu zvišal za 0,8 odstotka, čeprav so Petrolove delnice zdrsnile za 1,3 odstotka, Telekomove pa za 1,8 odstotka. SBI TOP je letos med najdonosnejšimi indeksi na svetu, od začetka leta je pridobil 15 odstotkov.

Donosnost dveletne ameriške obveznice skoraj petodstotna
Ljubljanska borza seveda ne bo mogla prav dolgo ignorirati dogajanja na razvitih trgih, kamor se (po zelo spodbudnem januarju) vračajo lanska gibanja. Tvegane naložbe izgubljajo, prav tako obveznice in zlato, dolar pa hiti navzgor (dolarski indeks je zadnji teden porasel najmočneje po koncu septembra). Vsi trije vodilni newyorški delniški indeksi so utrpeli največje letošnje izgube, cenile so se predvsem delnice iz cikličnih sektorjev, ki naj bi jih višje obrestne mere najbolj prizadele. Donosnost dveletne ameriške obveznice, ki je zelo občutljiva na Fedovo politiko, je poskočila vse do 4,8156 odstotka, kar je največ po 4. novembru. Zlato, ki je bilo januarja na poti proti 2000 dolarjem, je zdrsnilo na 1810 dolarjev za unčo, kar pomeni najnižjo vrednost v zadnjih osmih tednih.