Seveda so se za glavo najprej držali vlagatelji v Aziji, ki jih je prve "ujela" novica, da je bilo na referendumu v Veliki Britaniji več tistih, ki so glasovali za izstop. Tokijski Nikkei je strmoglavil za osem odstotkov in zdrsnil pod 15 tisoč točk, varno zatočišče pa so predstavljali jen, dolar, določene obveznice (donos nemške desetletne obveznice je spet negativen) in predvsem zlato, ki je okrog 6. ure zjutraj za hip poskočilo celo nad 1.350 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar pomeni osemodstotno rast. Takšnega pospeška zlato ni imelo od finančne krize 2008.
Funt najnižje v 30 letih
Da je na pomoč priskočila japonska centralna banka (guverner je poudaril, da je za pomiritev trgov pripravljen zagotavljati dodatno likvidnost), ni zajezilo panike. Val razprodaj v slogu: "najprej prodaj, potem vprašaj", se je preselil še v Evropo. Londonski FTSE100 je zdrsnil do 5.788 točk in je bil s sedemodstotno izgubo še bolj v rdečem kot jeseni 2008 ob zlomu banke Lehman Brothers. Pozneje je sicer spet splezal nad 6.000 točk. Frankfurtski DAX30 je dan začel pri 9.237 točkah, kar pomeni desetodstotni padec. Funt je v primerjavi z dolarjem izgubil deset odstotkov (na valutnih trgih je že enoodstoten dnevni premik nekaj posebnega, zato si ni težko predstavljati, kaj pomeni takšen padec) in je pri 1,3224 dolarja dosegel najnižjo točko v zadnjih 30 letih. Polom britanske valute je največji po letu 1992.

Se lahko ponovi recesija?
"Največja bojazen vlagateljev je, kako bo izstop vplival na šibko gospodarsko rast na stari celini. Poleg ekonomskih razlogov za padec cen delnic pa se vlagatelji sprašujejo, kakšna je perspektiva Evropske unije. Ali lahko prebrodi izstop tako pomembne članice ob tem, da je močno načeta že zaradi grške finančne in begunske krize. Dejstvo je, da je EU največje reforme napore naredila ravno v času krize. Izstop Britanije morda predstavlja edinstveno priložnost za ponovni premislek o vseh potrebnih reformah in nadaljnjem povezovanju preostalih članic v monetarno in fiskalno unijo," je za MMC povedal Matej Rigelnik iz Triglav skladov.
Kdo upa tvegati?
"Ker gre (poleg finančnih vplivov) tudi za pomembne družbenopolitične učinke, je napovedovanje prihodnjega razvoja kapitalskih trgov zelo nehvaležna naloga. Ob trenutni nestanovitnosti je to še toliko težje. Slovenski pregovor pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Dolgoročno naravnani vlagatelji lahko popuste na borzi izkoristijo za nakupe. Najdrznejši za nakupe delnic evropskih bank in zavarovalnic. Pri tem pa velja upoštevati začetni nasvet enega najbolj znanih ekonomistov Johna Maynarda Keynesa, da so lahko kapitalski trgi dalj časa iracionalni, kot so lahko vlagatelji solventni," je še dodal Matej Rigelnik.