Predsednik sveta za civilni nadzor Jadran Bajec je na novinarski konferenci v Ljubljani izrazil začudenje, da "tako pomembna družba, kot je Deloitte", do investicijskih podatkov ni prišla povsem samostojno in neodvisno, ampak so te podatke, ki jih javnost pozna že od prej, ocenili, prilagodili in primerjali z drugimi investicijami. "Menimo, da že v tem pristopu to pomeni neko rezervo na projekt," je dejal.

Po besedah člana sveta Emila Milana Pintarja jih je presenetilo tudi, da se avtorji investicijskega programa v njegovem uvodnem delu "popolnoma ograjujejo od odgovornosti". "Najmanj je to čudno. Mene to spominja, da tisti, ki je delal investicijski program, v vse te podatke ne verjame popolnoma in se tako zavaruje proti poznejšim razkritjem," je dejal.

Bajec se je dotaknil tudi postavk za nadzor projekta, ki skupaj znašajo približno 50 milijonov evrov. "Menimo, da teh 50 milijonov evrov ni najbolje obrazloženih," je poudaril. V investicijskem programu so se obregnili tudi ob predvidena sredstva za nepredvidljiva dela. "Verjamemo in se nam zdi tudi normalno in priporočljivo, da se pri tako velikih projektih predvidijo neka nepredvidena dela, ki naj bi projekt zavarovala pred tem, da se kaj zgodi," je poudaril Bajec in dodal, da je teh nepredvidenih del pri drugem tiru "relativno dosti, čez 100 milijonov evrov".

Strah pred "birokratsko logiko"

Z vidika sveta za civilni nadzor se po Bajčevih besedah postavi vprašanje, kako je bil ta projekt do zdaj pripravljen. "Namreč, če kaj, je Slovenija močna na krasoslovju, in če kaj, se je naredilo dovolj geoloških in drugih raziskav. Seveda nikoli ne moremo biti 100-odstotno prepričani, da se bodo naša predvidevanja uresničila, v vsakem primeru pa je tako velik znesek lahko vprašljiv z vidika, koliko smo vložili v projekt in priprave, pa kljub temu taka velika rezerva," je dodal.

V svetu za civilni nadzor se bojijo še, da bi se lahko pri drugem tiru razvila "birokratska logika". "To pomeni, da če investicijski program predvidi neko številko, bodo tisti, ki so zadolženi za izvedbo projekta, počrpali natanko toliko. In če je za projekt predvidenih sedem let, bodo točno toliko časa porabili, čeprav mi menimo, da bi bil optimalni rok pod tem," je pojasnil.

Pintar je poudaril tudi vprašanje odlaganja izkopanega materiala, kjer je, kot je dejal, odprta še cela vrsta vprašanj, stroški pa so upoštevani v nenavadno velikem obsegu. "V stalnih cenah 45 milijonov evrov in v tekočih cenah 50 milijonov evrov. Na to so dane rezerve in smo že pri 55 milijonov evrov. Za nas ta podatek ni pojasnjen," je poudaril.

Bratuškova si je ogledala arheološka dela

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je danes skupaj z generalnim direktorjem 2TDK Dušanom Zorkom ogledala arheološka izkopavanja na trasi drugega tira. Ta naj ne bi predstavljala ovire za začetek del, je pa ministrica ob tem opozorila, da je investicijski program živ dokument, da pa so mogoče tudi racionalizacije.

Dela napredujejo po načrtih, je v izjavi po ogledu izkopavanj povedala ministrica in izrazila zadovoljstvo, da bo projekt izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper nekaj prispeval tudi k arheološki stroki.

Vodja arheoloških raziskav Tomaž Fabec je navedel, da morajo arheologi izkopna polja sprostiti do septembra, sicer pa to, kar so do zdaj odkrili, ne predstavlja ovire za začetek del. Tako so do zdaj odkrili sledi novoveške uporabe prostora za namene vinogradništva in kmetijstva, pa tudi starejše, rimskodobne in celo prazgodovinske sledi.

Investicijski program je živ dokument

Bratuškova je glede pomislekov projektnega sveta za civilni nadzor drugega tira ponovila, da je investicijski program živ dokument, ki ga bodo v prihodnje še dopolnjevali in spreminjali, tako da so tudi v nadaljevanju mogoče racionalizacije.

Od pribitka za cestnine je v investicijskem programu predvidenih 122 milijonov evrov, denar pa se bo zbiral vse do konca leta 2025 in je predviden za dokapitalizacijo podjetja 2TDK. Tako naj bi se investicija, skupaj z denarjem od uporabnine in pretovora, poplačala sama.

Revizijo predlaga tudi novo vodstvo 2TDK

V povezavi z napovedjo sveta za civilni nadzor o reviziji projekta je ministrica za infrastrukturo Bratuškova pojasnila, da je enako predlagalo tudi novo vodstvo 2TDK. "Nam je ključno, da številke, ki so noter, temeljijo na konkretnih podatkih," je povedala in dodala, da je prva, ki si želi, da se investicija izpelje za čim manj denarja.

Tudi Zorko je potrdil, da se zavzemajo za revizijo, in izrazil prepričanje, da bodo projekt izpeljali kakovostno ter v okviru danih parametrov. Projekt je po njegovem mnenju treba izpeljati predvsem zaradi naših zanamcev, "ker brez tega bo Slovenija izgubila stik z Evropo".

"EIB si ne more dovoliti, da ga ne bi bilo zraven"

Bratuškova je prepričana, da si Evropska investicijska banka (EIB) "pri tako rekoč v tem trenutku največjem projektu ne samo v Sloveniji, ampak kar v regiji, ne more dovoliti, da je zraven ni". Vsakič, ko se srečajo s predstavniki EIB-ja, je na mizi manj vprašanj, kljub temu pa se pogovarjajo tudi z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD). "Mi moramo imeti in bomo imeli konec maja konkretno zaprto finančno konstrukcijo za to, da evropska sredstva ne bodo ogrožena," je še zatrdila ministrica.

Ministrica je med drugim navedla, da načrt za dvotirno progo vsekakor ostaja, vendar bo projekt zahteval čas. "Da resno mislimo, kaže pa to, da smo razširili servisne cevi, ki bodo potem lahko v funkciji normalnega 'drugega' drugega tira," je navedla.

Glede sodelovanja drugih držav vlada še ni sprejela končne odločitve, je pa za Bratuškovo ključno, da je v državnem proračunu predvidenih 400 milijonov evrov za kapital 2TDK-ja. Sicer je po njenih besedah ena izmed možnosti tudi ta, da bi 2TDK izdal obveznice za financiranje projekta, druge države pa bi lahko pri tem sodelovale prek njihovega nakupa.