Predlog dopolnila označuje, da se za javni podatek iz pogodb o sklenjenih poslih za vsak tak kredit šteje vrsta in vrednost kreditnega posla, kreditojemalec, datum sklenitve pogodbe, organ, ki je posel odobril, člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, vrsta in predmet zavarovanja, ocenjena vrednost predmeta zavarovanja ter končno bruto stanje vrednosti posla na dan prenosa na Družbo za upravljanje terjatev bank. Foto: BoBo
Predlog dopolnila označuje, da se za javni podatek iz pogodb o sklenjenih poslih za vsak tak kredit šteje vrsta in vrednost kreditnega posla, kreditojemalec, datum sklenitve pogodbe, organ, ki je posel odobril, člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, vrsta in predmet zavarovanja, ocenjena vrednost predmeta zavarovanja ter končno bruto stanje vrednosti posla na dan prenosa na Družbo za upravljanje terjatev bank. Foto: BoBo
Državni zbor
Za predlog novele, ki širi obveznost posredovanja tovrstnih informacij z organov javnega sektorja tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin, je državni zbor lansko jesen brez glasu proti ocenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Foto: BoBo

Javni bodo podatki o komitentu, višini kredita, tem, kdo ga je odobril, zavarovanjih in bruto stanju dolga, je pojasnil notranji minister Gregor Virant.

DZ naj bi novelo zakona sprejel še ta mesec, sam pa ne pričakuje tožb ljudi, saj - kot je dejal - jih ne more biti, če bo podlago za razkritje teh podatkov dal zakon.

Na vprašanje, da gre vendarle za davčno tajnost, je Virant odvrnil, da bo novela zakona jasno in eksplicitno določala, da v teh primerih izjeme iz zakona o dostopu do informacij javnega značaja ne veljajo. "Tu je namreč javni interes tako močan, da ga bo zakonodajalec sam prepoznal kot močnejšega od interesov, zaradi katerih se varuje bančna tajnost," je dejal.

Ni zavezana banka, pač pa DUTB
Koalicijske poslanske skupine so k predlogu novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja vložile predlog dopolnila, da se za javni podatek iz pogodb o sklenjenih poslih za vsak tak kredit šteje vrsta in vrednost kreditnega posla, kreditojemalec, datum sklenitve pogodbe, organ, ki je posel odobril, člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, vrsta in predmet zavarovanja, ocenjena vrednost predmeta zavarovanja ter končno bruto stanje vrednosti posla na dan prenosa na DUTB.

Dostop do informacij javnega značaja je zavezan zagotavljati DUTB, ne banka. Izjemi za razkritje sta primera, da bi razkritje osebnega podatka pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov ter kadar bi razkritje podatka škodovalo izvedbi postopka. Vendar pa se dostop do zahtevane informacije izjemoma dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej v splošnem za funkcionarje in javne uslužbence velja, da ne gre za varovane osebne podatke.

DUTB čaka interni akt
V skladu s predlaganim dopolnilom bo moral DUTB sprejeti interni akt za razkritje predpisanih informacij v enem mesecu po uveljavitvi novele zakona in zagotoviti spletno objavo informacij javnega značaja v treh mesecih po uveljavitvi zakona.

DUTB je zavezan omogočati dostop do informacij javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in proaktivno razkriva javnosti informacije, ki so pomembne za njegovo poslovanje, kot velja za javne delniške družbe, izhaja iz novega dopolnila. V skladu z njim želijo zagotoviti, da je DUTB zavezanec za dostop do informacij javnega značaja tudi skladno s to novelo zakona.

Za predlog novele, ki širi obveznost posredovanja tovrstnih informacij z organov javnega sektorja tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin, je državni zbor lansko jesen brez glasu proti ocenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.

Izredne gospodarske razmere, ki terjajo visoko transparentnost
piše v obrazložitvi njihovih dopolnil, objavljenih na spletni strani DZ-ja, obsežna dokapitalizacija bank, pri katerih obstajajo slabi krediti z denarjem davkoplačevalcev, prenos slabih kreditov na DUTB in njegovo nadaljnje poslovanje predstavljata izredne gospodarske razmere, ki terjajo visoko transparentnost.

"Pri slabih kreditih gre za ogromno finančno in družbeno škodo in za dejanja, ki so resno ogrozila slovenski bančni sistem. Ker bodo slovenski davkoplačevalci iz svojih žepov plačevali za to, da se bo bančni sistem vzpostavil nazaj, obstaja prevladujoč javni interes za razkritje določenih podatkov v zvezi s slabimi krediti," so zapisali. Zato je namen dopolnil "jasno določiti, da so javno dostopne informacije javnega značaja tudi določeni glavni podatki iz bistvenih dokumentov, povezanih s krediti".

S svojimi predlogi tudi opozicija
Nekaj dopolnil je predlagal tudi SDS - med drugim tudi to, da se krog zavezancev za razkritje informacij razširi na odvetnike ali odvetniške družbe, ki poslujejo s poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ter na banke, ki so prejele državno pomoč.

Podobno predlaga SLS, ki bi krog subjektov razširil tudi na gospodarske družbe oz. druge pravne osebe zasebnega prava, ki imajo prevladujoč vpliv v družbi na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala, pravice nadzora nad večino oz. možnost imenovanja več kot polovice članov poslovnega organa, organa upravljanja ali nadzornega organa, in je bila deležna državnih pomoči ali ukrepov za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema.