Črni četrtek predstavlja le začetek zloma, ki je napovedal dogodke v naslednjih dneh, ki so v naslednjih desetih letih povzročili veliko gospodarsko depresijo.

Razcvet, izobilje, optimizem
Leto 1929 se je začelo obetavno. Januarja je prisegel republikanski predsednik Herbert Hoover in ZDA so še naprej uživale razcvet 20. let, ki so mu rekli kar "Hooverjev boom". Ljudje so navdušeno vlagali v borzo in za to porabili vse svoje prihranke, saj so naivno verjeli, da se rast "norih 20. let" nikoli ne bo končala. Borzno navdušenje je trajalo vse do 3. septembra, ko je borzni indeks Dow Jones dosegel rekordno vrednost 381,17 točke. V tistem času je bilo okrog 8,5 odstotka premoženja, ki je bilo naloženo v delnice, izposojenega. Dow Jones je do takrat neprekinjeno rasel šest let.

Nato pa se je borzni trg začel nevarno majati, predvsem zaradi špekulacij, da bo država uvedla strog carinski zakon. V dneh pred črnim četrtkom so se obdobja velikih prodaj hitro menjala s kratkimi obdobji vse višjih cen in izterjav. 24. oktobra leta 1929 je Dow Jones za kratek čas celo presegel septembrski rekord, nato pa se je zatreslo in vlagatelji so skušali na ta dan prodati 12,9 milijona delnic.

Na Wall Streetu je zavladala panika. Sestali so se bančni magnati, med drugim šef banke Morgan Thomas Lamont, šef banke Chase National Albert Wiggin in predsednik National City Bank of New York Charles Mitchell, ki so podpredsednika borze Richarda Whitneyja pooblastili, da z njihovim denarjem kupuje delnice po povišani ceni, najprej v jeklarski industriji. S podobno taktiko so zaustavili paniko leta 1907 in delovala je tudi tokrat, vendar le začasno.

Izhoda iz krize ni bilo
Sledila sta namreč črni ponedeljek, ko je Dow Jones padel za 13 odstotkov, in črni torek, ko je izgubil še dodatnih 12 odstotkov vrednosti. Rekord v trgovanju z delnicami na ta dan ni bil presežen vse do leta 1968. Finančni velikani, vključno z družino Rockefeller, so skušali ponoviti ukrep bančnikov, vendar to ni delovalo in v tednu dni je borzna izguba znašala 30 milijard dolarjev.

Dow Jones je tako do 13. novembra padel na vrednost 198,60 točke, potem pa je začela njegova vrednost spet naraščati in do 17. aprila 1930 se je povzpel nazaj na vrednost 294,07 točke. Nekaj časa se je nato relativno dobro držal, a začel nato spet počasi drseti. Osmega julija leta 1932 je tako dosegel rekordno nizko raven 20. stoletja, to je 41,22 točke, ali 89 odstotkov manj od rekordnih višav septembra 1929, kamor je nazaj "prilezel" šele 23. novembra 1954.

Glavni ali edini vzrok depresije?
Dogodki v oktobru leta 1929 veljajo za začetek velike gospodarske recesije, ki je zajela ves svet in bila eden izmed povodov za začetek druge svetovne vojne, saj so Nemci, razočarani zaradi poraza v prvi svetovni vojni in oslabljeni zaradi krize, pripeljali na oblast Adolfa Hitlerja.

Zgodovinarji se sicer še vedno prepirajo, ali je bil borzni zlom pred 80 leti glavni ali edini krivec za gospodarsko depresijo. Borzni padec na primer ni bil tako velik, kot na "črni ponedeljek" leta 1987, ko je Dow Jones v enem dnevu izgubil 22,6 odstotka svoje vrednosti. Vendar pa se strinjajo, da je bil vsaj začetek dogodkov, ki so privedli v depresijo, zaradi katere je lahko potem Hooverjev naslednik Franklin Delano Roosevelt izvedel nekaj reform finančne industrije in skozi znani program "New Deal" Američanom zagotovil vsaj minimalno zvezno pokojnino.