Leta 2012 so na vrhuncu evropske dolžniške krize kupci slovenskih obveznic zahtevali sedemodstotni letni donos, državi pa je grozila zloglasna trojka. Črni scenarij se ni zgodil, Slovenija se je rešila, vrnilo se je zaupanje, glavne zasluge pa gredo ultraohlapni denarni politiki Evropske centralne banke. Obvezniški trgi so ob ničelni (oziroma negativni) ECB-jevi obrestni meri in programu odkupovanja obveznic doživeli razcvet, vse višje cene obveznic evrskih držav pa posledično pomenijo njihovo vse nižjo donosnost. Kdor zdaj kupuje desetletne slovenske državne obveznice in jih drži do dospetja, se sprijazni z izgubo, seveda pa je mogoč tudi drugačen scenarij, na katerega stavijo špekulantje: če bodo namreč cene obveznic še naprej naraščale (njihove zahtevane donosnosti pa s tem še bolj negativne) in jih bodo prodali pred zapadlostjo, bodo pospravili dobiček.
Strah na delniških trgih povečal željo po obveznicah
Tudi zato lažje razumemo, da je pred dnevi donosnost grške desetletne obveznice kljub visokemu grškemu dolgu zdrsnila pod donosnost primerljive ameriške obveznice. Te so bile sicer v zadnjem tednu zelo "iskano blago", tedenski padec zahtevane donosnosti v višini 23 bazičnih točk (na 1,86 odstotka, kar je najmanj po novembru 2016, ko je bil Trump izvoljen za ameriškega predsednika) je bil najvišji v zadnjih sedmih letih. Vlagatelji so v ameriških obveznicah iskali varno zatočišče, potem ko je Trump v petek prestrašil delniške trge z napovedjo, da bodo ZDA na kitajsko blago s septembrom uvedli nove 10-odstotne carine v vrednosti 300 milijard dolarjev. To je še povečalo pesimizem, ki se je na Wall Street naselil sredi tedna, takoj po Fedovem sestanku in besedam guvernerja Powella, da znižanje obrestne mere še ne pomeni serije nadaljnjih zniževanj.
Dow Jones (New York) | 26.475 točk |
Nasdaq (New York) | 8.004 točke |
DAX30 (Frankfurt) | 11.872 točk |
Nikkei (Tokio) | 21.087 točk |
SBITOP (Ljubljana) | 871 točk |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: -0,2 % |
10-letne ameriške obveznice | 1,86 % |
EUR/USD | 1,111 |
EUR/CHF | 1,0905 |
bitcoin | 10.700 USD |
nafta brent | 62,16 USD |
zlato | 1.440 USD |
euribor (šestmesečni) | -0,367 % |
Nasdaq zadnji teden izgubil skoraj štiri odstotke
Padci na borzah v New Yorku so bili zadnji teden najvišji letos. Indeks Nasdaq je izgubil skoraj štiri odstotke, S&P 500 več kot tri odstotke, Dow Jones pa 2,6 odstotka. Kazalo je še slabše, saj je bil v petek Dow Jones med trgovanjem za 334 točk v minusu, na koncu pa je dnevna izguba znašala manj kot sto točk. Glavni indeksi so zdrsnili pod 50-dnevno drseče povprečje, kar je negativen signal. Novica, da je ameriško gospodarstvo julija ustvarilo neto 164 tisoč novih delovnih mest (brezposelnost pa je ostala 3,7-odstotna), ni vplivala na razpoloženje, saj je bila številka v skladu s pričakovanji. Mini črni petek je doživela borza v Frankfurtu, DAX je namreč padel za 3,1 odstotka, njegova 4,4-odstotna tedenska izguba pa je najvišja po oktobru. V Ljubljani "težav" ni bilo, indeks SBITOP je zadnji teden ostal skoraj nespremenjen.
Fed poskrbel za hladno prho
Da je ameriška centralna banka ključno obrestno mero v sredo znižala prvič po finančni krizi, in sicer za četrtino odstotne točke (v območje med 2,0 in 2,25 odstotka), sploh ni bila novica, ampak povsem pričakovan dogodek. Veliko bolj vznemirljivo je bilo čakati na namige, kakšno politiko bo Fed vodil v prihodnje, in tukaj je guverner Jerome Powell poskrbel za hladno prho. Čeprav se zaveda, da se svetovna gospodarska rast upočasnjuje, je znižanje obrestne mere za 25 bazičnih točk pospremil z besedami: "Naj bom jasen: to ne pomeni začetka dolge serije zniževanj obresti." Donald Trump, ki je že nekaj časa velik kritik Feda, se je takoj odzval in tvitnil, da ga je Powell razočaral, ker ni napovedal agresivnejšega zniževanja obresti. Kljub vsemu finančni trgi še vedno močno verjamejo, da bodo Zvezne rezerve sredi septembra "ponovile vajo" in obresti spet oklestile za četrtino odstotne točke.
Apple v strahu pred višjimi carinami
Zadnji teden je postregel tudi z nekaj zanimivimi četrtletnimi objavami. Apple je v drugem četrtletju zaradi nižje prodaje iPhonov (tudi konkurenčni Samsung ima težave predvsem s prodajo svojih najdražjih modelov) ustvaril za 13 odstotkov manj čistega dobička kot v istem četrtletju lani oziroma skupaj deset milijard dolarjev, prihodki pa so narasli za odstotek, na 53,8 milijarde dolarjev. Tako dobiček kot prihodki so presegli pričakovanja analitikov, vseeno pa so delnice v četrtek in petek izgubljale, vendar ostajajo nad 200 dolarji. Za Apple sicer nikakor ni spodbudno, da ZDA Kitajcem žugajo z novimi carinami. Če bo Trump res uresničil zadnjo grožnjo, bi po nekaterih predvidevanjih to lahko naslednje leto pomenilo od šest do osem milijonov nižjo prodajo iPhonov v ZDA, s čimer bi dobiček padel za štiri odstotke.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje