Kljub številnim medijskim zgodbam v uglednih tujih medijih, da je Slovenija naslednja v vrsti za pomoč EU-ja, pa je Die Welt v pogovoru z Mayerjem razkril, da je Slovenija pravzaprav med tremi najmanj »krizno ogroženimi« državami evro območja.

Mayer je v svojo analizo vključil trgovinsko bilanco, zunanji dolg, strukturni primanjkljaj (primanjkljaj, ki je neodvisen od gospodarskih ciklov) in velikost finančnega sektorja. Glede na to, katero mesto je država zasedla pri posamezni kategoriji, toliko točk je dobila (1. mesto je ena točka, drugo dve itd.), seštevek točk (manj je bolje), pa je državi prineslo določeno uvrstitev na lestvico.
Po tej metodologiji sta se pred Slovenijo (21 točk) po ranljivosti za krizo uvrstili le še Nemčija (19 točk) in Estonija (16 točk). Slabše kot Slovenija sta se npr. uvrstili celo Finska (25 točk) in Avstrija (30 točk). Kot presenetljivo kritično točko pa je Mayer izpostavil Francijo, ki kljub npr. velikemu dolgu in velikosti bančnega sektorja ni sprejela še nobene odločnejše reforme.

Finančni napad
Zaradi množičnih špekulacij o Sloveniji, kot naslednji »evro bolnici«, pa so v EU-ju že izdali opozorilo, da gre zelo verjetno za nove špekulantske napade. "Med evrsko krizo gruče morskih psov krožijo naokoli in napadajo eno državo za drugo. Kot kaže, zdaj želijo zgrabiti Slovenijo. Upam, in prepričan sem, da ta zagotovo ne bo naslednji Ciper," je minuli teden novinarjem v Helsinikih dejal finski minister za evropske zadeve Alexander Stubb.
Medijske zgodbe iz tujine glede Slovenije naj bi torej bile del orkestriranega napada špekulantov iz skladov tveganega kapitala in velikih investicijskih bank, ki smo mu bila priča že v primeru Grčije, Španije in Portugalske. T.i. finančni mrhovinarji s spodbujanjem špekulacij o domnevnem bankrotu države v medijih povzročajo paniko na mednarodnih finančnih trgih in posledično dvigujejo obrestne mere. Tu svojo vlogo odigrajo tudi bonitetne ocene velikih agencij, po katerih se ravnajo vlagatelji.
Če se država želi ponovno zadolžiti, mora to sedaj storiti precej dražje kot sicer, ti isti špekulanti pa nato kupijo dolg napadene države, ki jim mora po napadu seveda plačevati veliko višje obresti na račun davkoplačevalcev.
Kjer je volja, tam je pot …
Iz tega razloga je pred nekaj meseci stopil v veljavo tudi zakon, ki na evropski ravni prepoveduje trgovanje z dolgom držav tistim, ki dejansko nimajo v lasti nobenega dolžniškega papirja na katerega stavijo niti si ga niso izposodili (t.i. naked short ban). A začuda za špekuliranje z dolgovi suverenih držav veljajo manj restriktivna pravila kot za delnice podjetij, vlagatelji pa so že našli obvode tudi mimo teh pravil.