Dimnikarske storitve naj bi po predlogu okoljskega ministrstva temeljile na licenčnem sistemu, podobno kot morajo imeti licence zdravniki. Foto: BoBo
Dimnikarske storitve naj bi po predlogu okoljskega ministrstva temeljile na licenčnem sistemu, podobno kot morajo imeti licence zdravniki. Foto: BoBo
false
Ekologi opozarjajo, da so največji onesnaževalec zraka manjše kurilne naprave. Foto: MMC RTV SLO

Komisija za dimnikarsko dejavnost GZS-ZKG in Sekcija dimnikarjev OZS-ja sta mnenja, da je edina mogoča rešitev sprememba Zakona o varstvu okolja ZVO-1F, ki bi podaljšala obstoječi sistem za obdobje treh let, ko potečejo še zadnje podeljene koncesije. Ob tem predlagata takojšen začetek priprave novega (ali le dopolnjenega obstoječega) sistema izvajanja dimnikarskih storitev, in sicer ob upoštevanju preostalih zakonskih omejitev in direktive Evropske unije, in tudi pridobitev konsenza vseh vpletenih deležnikov.

Predlog strokovnih združenj
papir
Osnutek zakona gre še ta teden v medresorsko usklajevanje, Boltetova upa, da bo do konca leta, ko dimnikarstvo ureja zakon o varstvu okolja, sprejet. Sicer bo s 1. januarjem 2016 tržni sistem, vsak bo lahko delal, kar bo želel, je pojasnila. Foto: BoBo
Nov zakon o dimnikarskih storitvah deli mnenja

Predstavniki strokovnih združenj, ki delujejo v okviru komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva (GZS-ZKG) in sekcija dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), pa tudi predstavniki inženirske zbornice in ekoloških gibanj so izrazili precejšnje nestrinjanje z napovedanimi spremembami na področju dimnikarskih storitev, ki jih pripravlja okoljsko ministrstvo (MOP). Po mnenju nekaterih so novosti, ki jih pripravlja MOP, celo neustavne.

Trenutna slovenska ureditev dimnikarske službe je po njihovem mnenju ustrezna in primerljiva z državami, kot so Avstrija, Nemčija in Švica. Ob tem pa priznavajo, da so potrebne nekatere posodobitve sedanje ureditve.

Dimnikarstvo ni več obvezna javna služba
MOP je sredi julija dal v javno obravnavo predlog zakona o dimnikarskih storitvah, saj se s sprejemom zakona o varstvu okolja sedanja ureditev izvajanja dimnikarskih storitev ohranja zgolj do konca leta, ko se bo prenehala izvajati kot obvezna gospodarska javna služba.

Dimnikarske storitve naj bi temeljile na licenčnem sistemu, podobno kot morajo imeti licence zdravniki. Ključne prednosti za uporabnike pa naj bi bile možnost izbire dimnikarske družbe, cenovna konkurenčnost storitev in predvidena višja kakovost storitev.

Aleksander Županek, predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS-ju, je poudaril, da zagovarjajo službo v javnem interesu za enako ceno in enako kakovost, kar ureja zakon o javnih službah. Opozoril je tudi na predvideno omejevanje višine cen storitev, kar je v neskladju z delovanjem podjetij na prostem trgu. Ne nazadnje se storitve izvajajo na terenu in se stroški glede na lokacijo razlikujejo. Z licenciranjem pa bi bili v prednosti morebitni tuji ponudniki storitev, ki v svojih državah licenc ne potrebujejo.

"Predlog je neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagamo, da se sanira zakon o varstvu okolja, ki dimnikarstvo kot obvezno gospodarsko javno službo ohranja do konca leta, in sicer na način, da se ta služba izvaja tako kot zdaj do izteka koncesij, torej še tri leta. Vmes naj se pripravi zakonodaja, ki bo primerna za izvajalca in končnega uporabnika," je dejal.

Predsednik zveze ekoloških gibanj (Zeg) Karel Lipič je povedal, da spremljajo dimnikarstvo z okoljskega vidika, saj dajejo velike poudarke kakovosti zraka. "Male kurilne naprave so največji onesnaževalec zraka v Sloveniji," je poudaril in opozoril, da imajo mala kurišča večji vpliv na okolje kot promet. Z manjšim nadzorom tega področja pa bi se zmanjšala kakovost zraka, ki po Lipičevem mnenju že zdaj ni v skladu z evropsko zakonodajo.

Jorg Hodalič z inženirske zbornice je prav tako opozoril, da je izboljševanje kakovosti zraka v javnem interesu. "Javni interes dobrega zraka ali izboljševanja zraka mora biti zaščiten z obvezno javno gospodarsko službo, in ne sme biti prepuščen trgu," je dejal. Dimnikarstvo pa bi moralo ostati urejeno kot javna služba, tako kot ravnanje z vodo, odpadki in kanalizacijo.

Civilna inicativa na drugem bregu
Številne civilne iniciative, ki se borijo proti "dimnikarsko-koncesionarskemu lobiju", pa po poročanju Slovenske tiskovne agencije pravijo, da je dimnikarska dejavnost v Sloveniji urejena tako, da omogoča monopol, nepravilnosti in zlorabe. Predlog novega zakona o dimnikarski dejavnosti ureditev pa dejavnosti še poslabšuje in prikrito omogoča nadaljevanje monopola.

"Nezakonitosti na tem področju je preveč, da bi lahko verjeli, da gre odločevalcem za ureditev dejavnosti in za varnost," je na novinarski konferenci povedal Ivan Tomše iz Društva civilna iniciativa Malečnik. Podobne pomisleke imajo tudi v vseslovenski civilni pobudi Dimnik, Združenju lastnikov nepremičnin in Društvu za napredek in razvoj.

Nova ureditev mora po njegovem mnenju uvesti prosti trg storitev, saj je, kot pravi, takšna rešitev poznana v državah EU-ja. Na tem trgu bi morali uvesti prosto oblikovanje cen, ki so zdaj občutno predrage. Za pregled nove kurilne naprave, ki jo umesti pooblaščeno podjetje, dimnikar zaračuna skoraj 80 evrov. Meritve in pregledovanje zdaj izvajajo zunaj kurilne sezone in to nerazumno zaračunajo, je dejal.

Očitek, da bi to prineslo nižjo varnost, je zavrnil z dejstvom, da se je po podatkih uprave za zaščito in reševanje število požarov med letoma 2004, ko je država za izvajanje dimnikarske dejavnosti začela podeljevati koncesije, do leta 2012 povečalo za 220 odstotkov. Če bi bila varnost res prednostna naloga, se število dimnikarskih požarov ne bi smelo tako povečati, nasprotno, moralo bi jih biti manj.

Iniciative pa so že pred časom napovedale, da bodo, če bo ureditev še naprej monopolna in bo ščitila lobije, lastnike kurilnih naprav pozvali, naj s prihodnjim letom začnejo odklanjati še vedno obvezne dimnikarske storitve. Če ta ukrep ne bo zadoščal, pa bodo pripravile referendum, s katerim bodo preverile voljo uporabnikov malih kurilnih naprav.

Ministrstvo: Dimnikarstvo bo še naprej regulirana dejavnost
Z novim predlogom zakona o dimnikarskih storitvah bo to še naprej regulirana dejavnost, namesto koncesij bodo potrebne licence, uporabnik pa bo lahko izbiral dimnikarja, pa na očitke odgovarjajo na ministrstvu za okolje in prostor, ki je predlog pripravilo.

Tega želijo po njenih pojasnilih le urediti, in sicer tako, da bodo dejavnost opravljali tudi mali dimnikarji, ne le večji koncesionarji. "S predlogom zakona odpiramo trg in želimo spodbuditi konkurenčnost," je pojasnila Tanja Bolte.

Vsak uporabnik kurilne naprave bo moral izbrati dimnikarja in z njim podpisati izjavo. To bo treba predložiti v evidenco, ki jo vodi ministrstvo. Dimnikarja bo lahko zamenjal, in sicer med 15. majem in 15. septembrom tekočega leta, to pa bo lahko storil enkrat na leto.

Uporabnik s predlaganim zakonom pridobi določene obveznosti, ki jih do zdaj ni imel. "Ta mora skrbeti za svojo napravo, saj je v njegovi hiši. Mora poskrbeti za svoje zdravje in požarno varnost," je poudarila Boltetova.

Koncesij ne bo več, uskladiti je treba še prehodno obdobje, v katerem bodo morali tisti, ki bodo želeli opravljati to dejavnost, pridobiti licenco. To je eno od pravnih dilem, ki so odprte - to bodo reševali v prihodnjih tednih.

Cena storitve omejena navzgor
Licenco za opravljanje storitve bodo morali imeti vsi, ki bodo želeli to dejavnost v Sloveniji opravljati. Ta bo veljala za celotno območje Slovenije, medtem ko so koncesije zdaj veljale za določeno območje. Licence bodo podeljevale upravne enote, pogoja pa bosta dokazilo o nekaznovanosti in opravljeno izobraževanje po predpisanem programu - nato bo moral v 18 mesecih po pridobitvi licence uspešno opraviti izpit, sicer se licenca lahko odvzame.

Ceno opravljanja storitve so omejili navzgor, še vedno je lahko nižja. Ministrstvo si želi boljšega nadzora nad dejavnostjo, to bo storilo tudi z vzpostavitvijo izboljšanega informacijskega sistema.

Boltetova je opozorila, da nekateri dimnikarji zdaj niso sporočali podatkov. Tako je trenutno popisanih približno 270.000 kurilnih naprav, medtem ko jih je v državi več kot 500.000. Na ministrstvu želijo imeti natančne podatke o tem, kakšno napravo ima uporabnik in katerega dimnikarja je izbral.

Komisija za dimnikarsko dejavnost GZS-ZKG in Sekcija dimnikarjev OZS-ja sta mnenja, da je edina mogoča rešitev sprememba Zakona o varstvu okolja ZVO-1F, ki bi podaljšala obstoječi sistem za obdobje treh let, ko potečejo še zadnje podeljene koncesije. Ob tem predlagata takojšen začetek priprave novega (ali le dopolnjenega obstoječega) sistema izvajanja dimnikarskih storitev, in sicer ob upoštevanju preostalih zakonskih omejitev in direktive Evropske unije, in tudi pridobitev konsenza vseh vpletenih deležnikov.

Predlog strokovnih združenj
Nov zakon o dimnikarskih storitvah deli mnenja