Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je po četrtkovi seji, na kateri je bil premierno tudi novi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, poudaril, da se napovedi za razvoj gospodarske dejavnosti nagibajo v negativno smer. Gospodarske razmere se poslabšujejo, a nevarnosti recesije Draghi za zdaj ne vidi. Analitiki so v njegovem govoru videli znamenja, da bo ECB obresti tudi letos pustil nespremenjene, čeprav je lani prevladovalo prepričanje, da bo Draghi s sodelavci obresti prvič po finančni krizi zvišal letos poleti, vendar so napovedi o letošnji gospodarski rasti vse slabše, ob tem pa grozita še nenadzorovani brexit in trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko. V evrskem območju bo tako letošnja rast le 1,6-odstotna.

Evro v četrtek na dvomesečnem dnu
Za vse, ki imajo posojilo s spremenljivo obrestno mero in se bojijo morebitne rasti evribora, je seveda dobrodošlo, da obresti čim dlje ostanejo ničelne. Evro je po Draghijevem govoru zdrsnil na 1,1286 dolarja, kar je dvomesečno dno. V petek si je evro spet opomogel (in splezal nad 1,14 dolarja), kar pa je bila bolj posledica slabitve dolarja kot krepitve evra. Devizni trgovci so namreč misli že preusmerili k sestanku ameriških Zveznih rezerv (29.–30. januar). Pričakujejo, da bo Fed nakazal upočasnitev krčenja bilančne vsote in tudi namignil, da bo letos (po enem ali dveh novih dvigih) končal cikel višanja obresti. Guverner Jerome Powell sicer zadnje čase poudarja, da bo Fed zaradi znakov, da se ameriško gospodarstvo ohlaja, potrpežljiv pri morebitnem nadaljnjem zaostrovanju denarne politike.

Majhen korak navzgor
Največjim delniškim trgom je v zadnjem tednu večinoma uspel korak naprej. V ZDA je bil ta korak res minimalen, saj je Dow Jones pridobil 0,1 odstotka. Gre za peto zaporedno tedensko rast, kar temu elitnemu indeksu ni uspelo od avgusta. Kazalo je slabo, saj je po podaljšanem koncu tedna Wall Street v torek precej izgubljal, a se je razpoloženje popravilo, v petek pa je pomagala tudi novica, da je financiranje ameriške vlade obnovljeno za tri tedne. Po zelo mračnem decembru (Dow Jones je prejšnji mesec padel za 8,7 odstotka, kar je bil največji decembrski padec po letu 1931) torej z najpomembnejšega borznega parketa prihajajo boljše novice. Ker se v tako kratkem času gospodarske napovedi niso popravile, lahko to razložimo predvsem s pripravljenostjo centralnih bank, da se odzovejo na slabše razmere.

Tudi Soros zaskrbljen zaradi trgovinskih napetosti
Fed je obresti lani "privil" štirikrat in bil "soodgovoren" za kar hude jesenske borzne pretrese. Letos naj bi obrestno mero za četrtino odstotne točke zvišal še dvakrat, a to skoraj zanesljivo še ne bo storil na seji v torek in sredo. V zadnji Reutersovi anketi med številnimi svetovnimi ekonomisti se skoraj vsi bojijo, da se bo moral svet letos sprijazniti z nižjo gospodarsko rastjo, morebitno zaostrovanje trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko pa bi lahko prineslo močnejši padec gospodarske dejavnosti. Tudi sloviti milijarder George Soros je ob robu foruma v Davosu opozoril, da sta se ZDA in Kitajska zapletli v hladno vojno, ki se lahko sprevrže v resnejšo grožnjo svetovnemu gospodarstvu.

72 odstotkov podjetij preseglo pričakovanja
Prihodnji teden bo zelo pester. Ne le zaradi sestanka Zveznih rezerv, nadaljevali se bodo tudi pogovori o umiritvi trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko, poslovne rezultate bodo objavili Apple, Microsoft, Amazon in Facebook, v petek pa bo tudi znano, koliko novih delovnih mest je januarja ustvarilo ameriško gospodarstvo. Med podjetji, ki sestavljajo indeks S&P 500, jih je do zdaj 112 objavilo četrtletne poslovne rezultate, pri čemer je 72 odstotkov podjetij z dobičkom preseglo pričakovanja. Rast dobička naj bi bila v povprečju okrog 14-odstotna, potem ko so analitiki še oktobra napovedovali 20-odstotno rast. Medtem so se precej znižale tudi ocene o poslovanju ameriških korporacij v tekočem četrtletju, saj naj bi bila rast dobičkov le še dva odstotna.

Zlato prvič po juniju nad 1.300 dolarji
Cena nafte brent se je zadnji teden znižala za en dolar, večjo pocenitev pa je preprečilo napeto dogajanje v Venezueli, kar bi lahko vplivalo na ponudbeno stran. Pričakovati je, da bo venezuelska proizvodnja nafte letos nazadovala za dodatnih od 300 tisoč do 500 tisoč sodov dnevno, če bi ZDA uvedle sankcije, pa bi bil "output" še nižji. Pri banki Barclays pravijo, da bi morebitne venezuelske prekinitve dobave hitro lahko nadomestila rekordna ameriška proizvodnja nafte. Analitiki pri Barclaysu so istočasno znižali napoved o povprečni letošnji ceni brenta, in sicer z 72 na 70 dolarjev za 159-litrski sod. Zlato je v petek prvič po juniju poskočilo nad 1.300 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Vrednost paladija, ki je prejšnji teden pri 1.434 dolarjih dosegel zgodovinski vrh, se je po štirih zaporednih pozitivnih tednih v zadnjih petih dneh znižala za okrog odstotek.