Pritožbeno sodišče je med drugim ugotovilo, da dolžnik zamuja z ukrepi finančnega prestrukturiranja, saj se njihovi učinki ne izražajo v takšnih poslovnih rezultatih, kot jih je dolžnik predvidel dolžnik v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja.

Kot še posebej pomembno je sodišče izpostavilo dejstvo, da delež zaostajanja prihodkov in dobička za plani iz načrta finančnega prestrukturiranja iz leto v leto narašča.

Poleg tega je višje sodišče še navedlo, da ob očitno nespornem dejstvu, da dolžnik tudi po potrditvi prisilne poravnave ni poravnaval pritožnikom niti tistih terjatev, ki jih je sam opredelil kot zavarovane z ločitveno pravico, pritrjuje stališču pritožnikov, da je s tem podana domneva insolventnosti iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

V družbi T-2 so nad omenjeno odločitvijo višjega sodišča presenečeni, saj so še 23. junija 2015 prejeli sklep okrožnega sodišča v Ljubljani, da se predlog upnika DUTB v ponovljenem postopku zavrne. Ob tem poudarjajo, da bodo svojim naročnikom še naprej nemoteno zagotavljali storitve, "zato uporabnikom T-2 storitev stečaj ne bo prinesel nikakršnih sprememb in na nadaljnje zagotavljanje storitev nima vpliva".

Dolga stečajna zgodba
Zgodba okrog stečaja leta 2004 ustanovljene družbe T-2 sega v leto 2009. Takrat so se zaradi visokih dolgov družbe T-2 pojavili prvi predlogi upnikov za začetek stečajnega postopka.

T-2 je nato sam konec leta 2010 predlagal postopek prisilne poravnave. V Telekomu Slovenije kot enem izmed upnikov se s tem niso strinjali in zato zahtevali stečaj, kar pa je leto zatem padlo v vodo. Telekom se je na to pritožil, a višje sodišče leta 2012 njihovi pritožbi ni ugodilo.

Leta 2014 je nato uvedbo stečaja družbe T-2 predlagala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je prevzela terjatve NLB-ja in ki meni, da stečajni postopek omogoča enakopravno obravnavanje upnikov in boljše poplačilo, kot bi ga bili deležni sicer.

Okrožno sodišče v Ljubljani je tako septembra 2014 uvedlo stečaj operaterja, vendar mu je sledila pritožba dolžnika, po kateri je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep prvostopenjskega sodišča in zadevo vrnilo v nov postopek.

V njem je Okrožno sodišče v Ljubljani sprejelo sklep o zavrnitvi predloga za stečaj, na kar so se v vlogi upnic pritožile družbe DUTB, TCK in Banka Celje. Višje sodišče v Ljubljani je njihovi pritožbi ugodilo in na tej podlagi je Okrožno sodišče v Ljubljani v petek objavilo začetek stečaja družbe T-2.

T-2 je bil ob začetku prisilne poravnave v večinski lasti pozneje propadlega cerkvenega finančnega holdinga Zvon Ena Holding. Leta 2011 je doživel dokapitalizacijo in nato prešel v last upnikov na čelu z družbo Gratel, ki je za T-2 gradila optično omrežje po Sloveniji in nato na koncu končala v večinski lasti z Gratelom povezane družbe Garnol.
Pomemben delež trga operaterjev
T-2 je eden največjih slovenskih telekomunikacijskih operaterjev. Na trgu IP-televizije je s 33,9-odstotnim deležem drugi največji ponudnik, na trgu fiksnega širokopasovnega dostopa do medmrežja pa je z 18,6-odstotnim deležem tretji največji ponudnik, znotraj tega pa je največji ponudnik širokopasovnih priključkov prek optike.

S 17,4-odstotnim deležem je tretji največji ponudnik IP-telefonije v Sloveniji, na trgu mobilne telefonije pa z 2,9-odstotnim deležem zaseda peto mesto, je razvidno iz podatkov agencije za komunikacijska omrežja in storitve za prvo četrtletje letos.

Ob konsolidaciji telekomunikacijskega trga je že dalj časa tudi zaželena prevzemna tarča. Za prevzem družbe T-2 naj bi se po neuradnih informacijah potegovala ameriški investicijski sklad KKR, ki ima v Sloveniji že v lasti družbo Telemach, in Telekom Austria, ki ima pod svojim okriljem slovenskega mobilnega operaterja Simobil.

DUTB je sicer sredi maja sporočil, da v postopku prodaje terjatev do podjetja T-2 ni izbral nobenega ponudnika. Kot so pojasnili, bodo še naprej iskali "načine za najvišje mogoče poplačilo prenesenih sredstev". Glede na seznam, objavljen februarja letos, ima DUTB do podjetja T-2 za 150 milijonov evrov terjatev.