Edina alternativa za NKBM je dokapitalizacija, pravijo na ministrstvu za finance, ki ga vodi Janez Šušteršič. Foto: MMC RTV SLO
Edina alternativa za NKBM je dokapitalizacija, pravijo na ministrstvu za finance, ki ga vodi Janez Šušteršič. Foto: MMC RTV SLO

Na ministrstvu še pravijo, da je dokapitalizacija iz sredstev Kada in Soda edina možnost za izpolnitev zahtev Evropskega bančnega organa, saj banka v sedanjem stanju, brez izločitve slabe aktive, ne zanima nikogar.

Ministrstvo za finance je sicer za dokapitalizacije, ko gre za nujne primere finančne stabilnosti, predvsem za sistemske banke, Kapitalski družbi (Kad) in Slovenski odškodninski družbi (Sod) že konec lanskega leta zagotovilo sredstva, kar je nekdanji finančni minister Franc Križanič tudi večkrat javno povedal, so spomnili na ministrstvu. Ker je država Novo Ljubljansko banko (NLB) dokapitalizirala pretežno z obveznicami CoCo, omenjeni denar še ni bil v celoti porabljen.

Izločitev aktive ni mogoča pred koncem 2012
Zakon o slabi banki zaradi vseh zapletov še vedno ni začel veljati, izločitev slabe aktive iz NKBM-ja pa pred koncem leta 2012 ne bo mogoča, zato so se na finančnem ministrstvu odločili za ta korak. Da banka v takšnem stanju ni zanimiva za nobenega novega investitorja, kar so ugotovili tudi finančni svetovalci banke, kot tudi ne za nobenega obstoječega lastnika banke, ugotavljajo na ministrstvu in dodajajo, da državo k takšnemu koraku do konca leta zavezujejo določbe Evropskega bančnega organa in Banke Slovenije.

Na Kadu in Sodu se za zdaj na zahteve ministrstva še niso javno odzvali, Delo in Dnevnik pa pišeta, da naj bi ministrstvo od vsakega pričakovalo po 25 milijonov evrov za dokapitalizacijo, o kateri bodo na skupščini 11. decembra odločali lastniki NKBM-ja.

Država brez glasovalnih pravic
Država in z njo povezane družbe so sicer že zdaj brez glasovalnih pravic, ki jim jih je septembra letos zaradi kršenja prevzemne zakonodaje odvzela Agencija za trg vrednostnih papirjev. Ta od državnih lastnikov zahteva, da objavijo ponudbo za prevzem ali svoj delež zmanjšajo pod 33 odstotkov. Sedanje namere države pa po pisanju Dnevnika pomenijo ravno nasprotno, saj bi ta z vplačilom vseh delnic dobila 75-odstotni lastniški delež, ob upoštevanju zamenljivih obveznic pa kar okoli 90-odstotnega.

Vse skupaj bi lahko tudi resneje ogrozilo finančno stabilnost obeh paradržavnih skladov, ki imata z zakonom predpisane svoje obveznosti. Temeljna naloga Soda je namreč poplačevanje odškodnin denacionalizacijskim upravičencem in žrtvam (po)vojnega nasilja, medtem ko je osnovni namen Kada vzdrževanje dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne. Kako bi Kad in Sod lahko zagotovila 50 milijonov evrov za vplačilo dokapitalizacijskih delnic, ni znano, sodeč po dostopnih podatkih, pa bi se za celotni znesek morala zadolžiti.