GZS-jevi nagrajenci za leto 2017: Borut Čeh, Rado Čulibrk, Robert Golob, Branko Kamenšek, Ivan Kralj, Matjaž Omladič, Marko Pleško, Iztok Špan, Flora Cvetka Tinauer. Foto: BoBo/Borut Živulović
GZS-jevi nagrajenci za leto 2017: Borut Čeh, Rado Čulibrk, Robert Golob, Branko Kamenšek, Ivan Kralj, Matjaž Omladič, Marko Pleško, Iztok Špan, Flora Cvetka Tinauer. Foto: BoBo/Borut Živulović
GZS
GZS je nevladna organizacija, ki zastopa interese slovenskega gospodarstva. Foto: BoBo

Čas, ko nas denarna politika uspava, se končuje. Začenja se skrajni čas za strukturne reforme v javnem sektorju oz. v širšem sektorju države.

Borut Pahor, predsednik države


Na prireditvi so nagrade Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za leto 2017 podelili devetim gospodarstvenikom iz šestih slovenskih regij in osmih gospodarskih panog. Vseh prejemnikov "gospodarskih oskarjev", kot na zbornici tudi imenujejo te nagrade, se je tako v 50 letih nabralo 362.

Tokratni nagrajenci so:

  • Matjaž Omladič - Novem Car Interior Design,
  • Iztok Špan - Tajfun Planina,
  • Robert Golob - Gen-I,
  • Mark Pleško - Cosylab,
  • Rado Čulibrk - Niko,
  • Ivan Kralj - Arex,
  • Flora Cvetka Tinauer - Eba,
  • Branko Kamenšek - Lek Veterina,
  • Borut Čeh - Labena.

"Strast, energija in veselje do dela. Prepričan sem, da nas bo to gnalo naprej," je ob prejemu nagrade dejal Čeh. Strast je bila tudi sicer rdeča nit letošnje podelitve nagrad, saj, kot je dejal predsednik komisije za nagrade pri GZS-ju Janez Škrabec, najuspešnejši vztrajajo zato, ker pri svojem delu doživljajo strast in ga imajo resnično radi.
Pahor pozval k reformam
Podelitve se je udeležil predsednik države Borut Pahor. Ocenil je, da se Sloveniji po končani krizi in v razmerah okrevanja ponuja druga priložnost, povezana predvsem z nalogo, da se zmanjšajo stroški v sektorju država. Bil bi skoraj greh, če ne bi izkoristili možnosti in priložnosti za nov začetek ali vsaj za nov zagon, je povedal zbranim.
Prva priložnost je bila osamosvojitev Slovenije in z njo prelomne družbene spremembe. "Tvegam površno ugotovitev, da smo dosegli manj, kot bi lahko," je dejal. Finančna in gospodarska kriza je razkrila, da smo marsikaj naredili tudi narobe, zato smo plačali visok davek, je spomnil.

Drugače od gospodarstva, ki ga je svetovna konkurenca prisilila k prilagoditvam, spremembam in inovacijam, ostaja država po Pahorjevih besedah preveč neokretna. "Rad bi, da bi se navzela tega poguma in podjetnosti za strukturne spremembe," je dejal in povzel, da nam je drugo priložnost v glavnem omogočilo gospodarsko okrevanje.

Na ravni države je druga priložnost po njegovih besedah povezana z nalogo za znižanje stroškov v najširšem sektorju države. "Čas, ko nas denarna politika uspava, se končuje. Začenja se skrajni čas za strukturne reforme v javnem sektorju oz. v širšem sektorju države," je poudaril.

Čeferin: S strastjo se otresemo rutine
O strasti je govoril tudi gost letošnje prireditve, predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin. Strast nam pomaga, da se otresemo rutine. Je gonilno sredstvo uspeha in nam pomaga, da ne obtičimo na mestu, je dejal.

Čas, ko nas denarna politika uspava, se končuje. Začenja se skrajni čas za strukturne reforme v javnem sektorju oz. v širšem sektorju države.

Borut Pahor, predsednik države