Po neuradnih informacijah naj bi kupnina za Ljubljansko borzo znašala le od 1 do 1,5 milijona evrov, navajajo spletne Finance. Dunajska borza je sicer za Ljubljansko borzo plačala 47 milijonov evrov.

Zagrebška borza bo nakup Ljubljanske borze izvedla po pridobitvi soglasij od nadzornih organov obeh držav in po dokapitalizaciji Zagrebške borze, so sporočili z Ljubljanske borze. Zaključek transakcije, katere vrednost ni znana, je predviden v zadnjem četrtletju letos.

"S to transakcijo smo prešli iz skupine pod vodstvom Dunaja na povezovanje z borzo, ki sodi v jugovzhodni del Evrope. Kupci in prodajalci imajo očitno skupni uvid, da bomo imeli več sinergij s povezovanjem s tem delom Evrope," je dejal Marko Pavlović iz borznoposredniške hiše GBD in dodal: "Dolgoročno pa je jasno, da Zagreb postaja pomembno finančno središče jugovzhodne Evrope."

Sinergije in pozitivni učinki
Zagrebška in Ljubljanska borza si delita pot razvoja in širše finančno okolje, saj je slovenski kapitalski trg glede preteklega razvoja, strukture in potenciala precej podoben hrvaškemu, je izpostavila predsednica uprave Zagrebške borze Ivana Gažić.

"Oba trga investitorji pogosto obravnavajo kot enega, prav tako imajo hrvaški investitorji precejšnje naložbe v slovenskih podjetjih. Pričakujemo, da bo zagrebški prevzem Ljubljanske borze prinesel številne sinergije in pozitivne učinke za obe borzi in oba trga," je še dodala Gažićeva.

Po zadnjih podatkih je največja posamična lastnica Zagrebške borze družba Investco z 9,9-odstotnim lastniškim deležem, Interkapital z 8,6-odstotnim deležem, na tretje mesto pa se med posamičnimi lastniki uvršča Hrvatska poštanska banka, ki ima sicer prek svojih podružnic v Zagrebški borzi skupaj približno 20-odstotni lastniški delež.

Zagrebška borza predstavlja center hrvaškega kapitalskega trga in kotira skoraj 300 finančnih instrumentov, sestavljena pa je iz dveh trgov, in sicer reguliranega trga in MTF-ja.

Višina transakcije uradno skrivnost
Na Dunaju so že pred časom potrdili, da resno razmišljajo o prodaji Ljubljanske borze, zanjo pa je interes izkazalo več interesentov. Preučili so ekonomsko sprejemljive ponudbe, kot kaže, je bila ponudba Zagrebške borze najvišja.

Obe strani sta se sicer dogovorili, da višine transakcije ne razkrijeta, na Dunaju pa so potrdili le, da so od Zagrebške borze prejeli izredno privlačno ponudbo, pri čemer bo Zagrebška borza tudi njihov partner pri uporabi trgovalnega sistema.

Partnerstvo Dunajske in Zagrebške borze
Ob dogovoru o nakupu Ljubljanske borze pa sta Dunajska in Zagrebška borza podpisali tudi pismo o nameri glede partnerstva pri uporabi trgovalnega sistema. Po uskladitvi vseh pogojev uporabe bo namreč Dunajska borza Zagrebški zagotovila storitve trgovalnega sistema, informacijskih vmesnikov, programske opreme in strokovne podpore.

Člana upravnega odbora CEESEG-ja Michael Buhl in Petr Koblic sta poudarila, da imajo odlične reference in partnersko mrežo znotraj osrednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. "Zadovoljni smo, da jo bomo še razširili," sta poudarila. Deljena tehnologija in poenoteni standardi bodo po njunih besedah koristili tako regionalnim kot tudi velikim mednarodnim udeležencem na trgu.

"Veselimo se ustvarjenih sinergij na podlagi uporabe enakih tehnologij in pripadajočih izkušenj ter posledične okrepitve lokalnih kapitalskih trgov. Ljubljanska borza bo tudi v prihodnje deležna storitev in sinergij, ki smo jih razvili v zadnjih letih," sta poudarila Buhl in Koblic.

Lani 279.480 evrov dobička
Ljubljanska borza je bila v rokah Dunajčanov od oktobra 2008 in se ves ta čas krčila, tako po obsegu poslovanja kot številu kotirajočih podjetij, saj so bila številna v tem obdobju prodana, zaradi česar so se umaknili z organiziranega trga, promet tistih, ki še kotirajo, pa je skromen.

V CEESEG-ju so bili sicer z lanskim poslovanjem Ljubljanske borze zadovoljni, saj je leto sklenila z dobičkom v znesku 279.480 evrov. Tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi je konec junija znašala 5,9 milijarde evrov, povprečen mesečni promet pa 60 milijonov evrov.