Delavska svetovalnica je predstavila vmesne rezultate projekta PO-MOČ, s katerim želi identificirati morebitne žrtve delovnega izkoriščanja. Kot ugotavljajo, izkoriščanje nima matičnega sektorja, temveč se pojavlja po vseh dejavnostih, je dejal vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić.

Regres tujka, dopust neznanka

Na Delavsko svetovalnico se je v zadnjem času obrnila skupina 10 delavcev, zaposlenih pri treh prepletenih podjetjih v dejavnosti gozdarstva z območja Dolenjske. Delavci so prišli po pomoč, potem ko jih je delodajalec v času, ko bi jim bilo treba izplačati regres, obvestil, da jih ne potrebuje več, pri tem pa jim ni vročil nobenih papirjev o odpovedi delovnega razmerja.
Kot je dejal Lukić, se je po pregledu dokumentacije izkazalo, da "fantje delajo pošteno, prek normalnega delovnega časa, da so plače neredne in izplačane le deloma, da je regres zanje tujka, plačne liste fatamorgana, koriščenje dopusta pa neznanka". Za piko na i so bile odjave teh delavcev iz zavarovanj nezakonite, je dodal.

Delavska svetovalnica je, kot je pojasnil njen predstavnik Goran Zrnić, v njihovem imenu vložila izredne in redne odpovedi delovnega razmerja, pri posredovanju na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa znova ugotovila, da se tam zelo težko pridobijo papirji, ki jih vlagajo delodajalci, in da so odjave iz zavarovanja realizirane, čeprav odpovedi delovnega razmerja niso bile osebno vročene, kot določa zakon. Poleg tega naj bi bile podlage za odjavo iz zavarovanja napačne in povsem pomešane.

ZZZS "očitno ne razume, da kot po tekočem traku odloča o življenjih", je bil kritičen Zrnić. "Sistem je treba nujno modificirati v smeri večje varnosti," je pozval. Glede na to, da so imeli tudi primer delavca, ki je ob obisku ZZZS-ja odkril dokument, da je sam dal odpoved, o čemer pa ni vedel ničesar, si v svetovalnici želijo, da se vsem zaposlenim omogoči neposreden vpogled v vse dokumente, ki so zanje vloženi pri ZZZS-ju, prek telefona. S to pobudo so se v sredo že obrnili na ZZZS. V primeru gozdnih delavcev, ki še niso prišli na vrsto pri Inšpektoratu RS za delo, bo Delavska svetovalnica vložila tudi tožbe.

Delodajalci si to lahko privoščijo, ker nadzor ne deluje

Hudo izkoriščanje se pojavlja tudi v dejavnosti gostinstva in turizma, je nadaljeval Lukić. Nanje se tako obrača vse več obupanih sobaric in čistilk, ki naj bi delale v tako težkih razmerah, da so povsem izgorele. Tudi tu pogrešajo aktivnost inšpektorata za delo.

V svetovalnici ob tem ugotavljajo skrb vzbujajoče stanje varnosti in zdravja pri delu. Nesreče na delovnem mestu naj bi bile v porastu, prijave pa ne, ker naj bi delodajalci skrbeli, da ni pisnih sledi in z argumentom o malomarnosti krivdo valili celo na delavce. Bil je bil celo primer, ko je bil delavec po nesreči odpuščen iz krivdnih razlogov.

Ob vsem skupaj svetovalnico jezi sporazum Slovenije s Srbijo o zaposlovanju srbskih državljanov v Sloveniji, ki tako kot tisti z BiH-om predvideva, da mora delavec v prvem letu ostati pri istem delodajalcu. Ta ga lahko disciplinira z grožnjami, da ga bo v primeru ugovorov vrnil domov. Kot je izpostavil Lukić, imajo primer delavca, ki se je moral pri delodajalcu zavezati, da bo pri njem ostal šest let, sicer bo za vsako leto od predčasne prekinitve pogodbe dolžan podjetju plačati 5.000 evrov.

"Delodajalci si to lahko privoščijo, ker sistem nadzora ne deluje," je dejal Lukić. Ob koncu je državne institucije pozval, naj jim prisluhnejo in ukrepajo. Cilja projekta PO-MOČ, ki se je začel 3. maja in bo trajal do 18. novembra, sta med drugim informirati potencialne žrtve o njihovih pravicah in jih opolnomočiti za zmanjšanje tveganja delovnega izkoriščanja. Vreden je 6.200 evrov, sofinancira pa ga urad vlade za komuniciranje.