Po mnenju Janeza Janše je bil sestanek produktiven, saj so se vsi predstavniki strank pripravljeni usklajevati in glasovati, da se v ustavo zapiše uravnotežen proračun. V ustavo se bo zapisalo, kar je nujno, se pravi, da so proračuni uravnoteženi ali da imajo presežek, zadolževanje pa ne bo dovoljeno, je pojasnil.
Podrobnosti se bo urejalo v ustavnem zakonu, kjer bodo določena pravila acikličnega delovanja in pravila ob morebitnih kršenjih določil ter doba izravnave proračuna.
Želja je, da se proračun čim prej uravnoteži, tu pa so si za vzor vzeli Nemčijo. V četrtek bo znan formalni predlog besedila, kjer bodo samo nujne opredelitve, vse drugo bo šlo v ustavni zakon. Ustavno besedilo bo zelo verjetno določalo tudi izjeme za primanjkljaj, npr. naravne nesreče.
Besedilo še odprto
Pred začetkom sestanka je premier dejal, da je samo besedilo odprto za nadaljnje predloge, želijo pa si, da bi bila ustavna procedura čim krajša, a se zavedajo, da bo vseeno trajala nekaj časa. Pri vnosu fiskalnega pravila bodo zelo verjetno sledili tistim evropskim državam, ki so to že izvedle.

Predsednik PS-ja Zoran Jankovič je pred začetkom sestanka dejal, da so fiskalno pravilo uskladili že s prejšnjim premierjem in ga podpirajo - a le pod določenimi pogoji. Zdi se mu pomembno, da se je začelo govoriti tudi o odhodkih, in ne samo o zadolževanju, kmalu pa se bo videlo, trdi Janković, ali bo potreben še dvig DDV-ja, o katerem je že govoril in ga je edini napovedoval.
Po sestanku je dejal, da je z dogovorom zadovoljen, predlogi vlade pa so zadovoljivi. Zdi se mu bistveno, da se bo zapisalo, da v tekstu ne bo govora o zadolževanju, ampak o odhodkih, in upa, da bodo roki za izpeljavo čim prej stekli, k čemur se je zavezala tudi vlada. Dogovorili so se, da če bo zlato pravilo zapisano v ustavo, bo tekst čim bolj skop, je še povedal.

Vnos v ustavo prek zakona
Tudi predsednik SD-ja Borut Pahor pravi, da v stranki podpirajo vnos zlatega pravila v ustavo, vendar menijo, da bi se moralo zlato pravilo vnesti s posebnim zakonom, ki bi ga sprejel DZ z dvotretjinsko večino. V zakonu bi določili tudi način izvajanja pravila.

Po besedah Radovana Žerjava bodo fiskalno pravilo podprli, ker je nujno in ker je "kapital zelo plaha ptica", želi pa si, da bi ta "plaha ptica gnezdila tudi v Sloveniji in imela tukaj tudi mladiče". Zato ji moramo ustvariti ustrezno okolje, je prepričan. Predlogi, pravi Žerjav, gredo v smer, da bi to pravilo res urejal ustavni zakon. Ni pa znal povedati, ali bodo danes govorili tudi o konkretnih številkah.

Stranke dosegle dogovor že v Vili Podrožnik
Da bi v Sloveniji zlato pravilo zapisali v ustavo, so se predsedniki parlamentarnih strank dogovorili že na sestanku v Vili Podrožnik v času mandata prejšnje vlade, ki jo je vodil Borut Pahor. Takrat višine dolga, ki ga država ne bi smela preseči, še niso določili, kot še dopustno zgornjo mejo pa se je najpogosteje omenjalo 48 odstotkov BDP-ja.

V predlogu spremenjenega 148. člena ustave, s katerim bo Slovenija določila v ustavi zlato fiskalno pravilo o uravnoteženih javnih financah, sicer po besedilu, ki ga je pridobil časnik Delo, ni določena višina dolga. Iz predloga izhaja, da se je vlada izognila določitvi višine dolga, ki ga država ne sme preseči, zato tudi niso določene sankcije za kršitev zlatega fiskalnega pravila.

V letu 2011 naj bi javni dolg znašal nekaj več kot 43 odstotkov BDP-ja
Zlato pravilo, po katerem morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku, je sicer temelj pogodbe o fiskalnem paktu, ki so jo v petek v Bruslju podpisali voditelji 25 članic EU-ja. Pogodbenice ga bodo morale prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, pri čemer so zaželene ustavne določbe.

V Sloveniji je javni dolg v času krize tako kot v večini drugih držav naraščal, a je pod 60 odstotki, ki jo kot zgornjo dopustno mejo določa pakt o stabilnosti in rasti. V letu 2011 naj bi po napovedih znašal nekaj čez 43 odstotkov BDP-ja.