, Blaž Porenta in Tomaž Žagar so ustvarjalci igre Swamp Attack, ki so intelektualne pravice za igro prenesli na svojo angvilsko družbo in kateri je Outfit 7 tudi plačeval nadomestilo za njihovo uporabo.

Po poročanju Dela je omenjena igra za prenosne telefone izšla proti koncu leta 2013, založnika, Outfit 7 Ize in Sama Logina, pa so našli v juliju 2013. Manojlović, Porenta in Žagar so najprej poslovali prek Velike Britanije, nato pa so prek podjetja UPC Svetovalna skupina, to je bilo stranka družbe zdaj razvpite panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca (MF), 1. avgusta 2014 ustanovili podjetje ZOMG LTD na Angvili.

Le slaba dva tedna po ustanovitvi je lastnik UPC-ja Uroš Petrovič ZOMG-ju poslal v podpis tri posojilne pogodbe, vsako za 800.000 evrov, ki naj bi jih ZOMG sklenil z vsakim od treh družbenikov. Dospelost posojil je po pogodbah deset let, obrestna mera pa enoodstotna.

Antedatirana pogodba in nakazila v davčno oazo
V začetku septembra so vsi trije lastniki ZOMG-ja že odprli tudi transakcijski račun v Liechtensteinu, nekaj dni pozneje pa je Petrovič MF-ju sporočil tudi, da želi trojica na angvilsko družbo prenesti intelektualne pravice za Swamp Attack. Datum dogovora o prenosu pravic je bil 10. september 2014. Toda podpisali ga še niso.

Na začetku oktobra so Manojlović, Porenta in Žagar ter Outfit7 podpisali tudi drugi aneks k pogodbi o distribuciji, ki je določal, da Outfit 7 uporabo avtorskih pravic plačuje ZOMG-ju, nekaj dni pozneje, 15. oktobra 2014, pa je bil v Ljubljani prevzet tudi dogovor o prenosu intelektualnih pravic treh avtorjev na ZOMG. Se pravi več kot mesec dni pozneje od dejanskega datiranja pogodbe o prenosu pravic. Mimogrede, Porenta je v intervjuju za Delo iz julija 2014 povedal, da je zaposlen pri Outfitu 7.

Tako so torej trije avtorji svojo intelektualno lastnino prenesli na svoje podjetje ZOMG v davčni oazi, kjer so kot družbeniki znani izključno MF-ju (in UPC-ju v Ljubljani). Nato so še poskrbeli, da so plačila za uporabo avtorskih pravic iz Outift 7 v Veliki Britaniji romala na liechtensteinski bančni račun, ki so ga najverjetneje – sodeč po pooblastilu, ki so ga trije avtorji prejeli ob ustanovitvi njihove skrite družbe na Angvili – odprli Manojlović, Porenta in Žagar skupaj.

Do denarja prek storitvenih pogodb
Vendar pa se je zgodba razvijala še naprej. Manojlović je leta 2015 v Sloveniji z ženo odprl novo podjetje Amo 2 in nato maja istega leta prek UPC-ja ZOMG-ju v podpis predložil enoletno pogodbo o sodelovanju za različne storitve. Pogodba predvideva mesečno plačilo v višini 65 ameriških dolarjev na uro brez DDV-ja in po pisanju časopisa jo je pa podpisala ena izmed profesionalnih direktoric ZOMG-ja, ime Manojlovićeve žene pa je natisnjeno v sekciji za podpise.

Pogodbi sta ZOMG-ju poslala tudi Porenta in Žagar, tudi ti dve pogodbi sta bili antedatirani, dodatno pa je problematično še to, da je Porenta pogodbo poslal kot samostojni podjetnik, čeprav je ta status pridobil skoraj štiri mesece pozneje od datuma na pogodbi.
Pogodbi sta se nanašali na različne oblikovalske storitve in svetovanje. Porenta se je s svojo družbo na Angvili dogovoril za mesečno plačilo storitev po ceniku, ki je predvidel plačila od 150 do 300 evrov na dan (brez DDV-ja). Žagarj je svoje storitve zaračunal med 200 in 300 evri (brez DDV-ja) na dan.

Zanikali kršenje zakona
Omenjena trojica je v zvezi z razkritimi dokumenti Delu prek odvetnika sporočila: "Dokumenti, ki jih omenjate v svoji elektronski pošti, večinoma niso bili nikoli realizirani, temveč jih je prijavil svetovalec, ki je takrat mojim strankam svetoval pri reorganizaciji poslovanja na način, da se vzpostavi struktura, ki je primerljiva s strukturo družb, ki se ukvarjajo s primerljivo dejavnostjo." Dodali so, da so te strukture postavljali iz poslovnih, in ne davčnih razlogov.

Zanikali so tudi, da bi vsak od njih prejel posojilo 800.000 evrov, kar da lahko tudi potrdijo z bilancami ZOMG-ja za leti 2014 in 2015, ter da je bil prenos pravic na ZOMG odplačen. Tudi Amo 2 je po njihovih besedah "ena izmed družb, ki zagotavlja podporo družbi ZOMG pri razvoju in nadgradnji aplikacij", ob tem pa so tudi zanikali, da bi jim Outfit 7 pomagal pri vzpostavitvi strukture na Angvili.

Zagotovili so tudi, da so plačali vse davke, Fursu pa prijavili "kapitalsko naložbo v tujini" in hkrati zatrdili, da se niso želeli skriti, saj da so vpisani v tujem poslovnem registru.