Popravek bi lahko teoretično od vlade zahteval državni zbor, vendar tega zagotovo ne gre pričakovati. Moč fiskalnega sveta je v tem, da je tudi javnost seznanjena, kam lahko pelje vladna politika, na drugi strani pa mora vlada skrbno utemeljiti svoje ravnanje.

Ustava in zakon narekujeta, da vlada sama upošteva ugotovitve fiskalnega sveta, pravi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Igor Masten, smisel fiskalnih pravil je kot blažilec v slabih časih, da daje "državi in fiskalni politiki manevrski prostor, ukrepanja, ko je najbolj potrebno, torej v fazi upada ekonomske aktivnosti in seveda tudi v recesiji."

Torej da v času vzpona ne povečuje čezmerne porabe, ki je v recesiji ne bi mogla pokriti drugače kot z rezanjem izdatkov. Rebalans ima res presežek, tudi dolg je nižji, vendar vse po zaslugi visoke gospodarske rasti. Strukturno, ko se odštejejo prihodki, pogojeni z visoko rastjo, pa so javne finance v slabšem položaju, ugotavlja fiskalni svet in tudi Igor Masten. "Slovenija povečuje svoj strukturni deficit, ko smo daleč od recesije in imamo štiriodstotno gospodarsko rast," opozarja.

Finančni minister Andrej Bertoncelj kot osrednje izpostavlja znižanje dolga, vendar ve, da brez strukturnih prilagoditev v prihodnosti ne bo ne presežka ne zniževanja dolga. Zato napoveduje davčne spremembe in demografski sklad in tudi prilagoditve na drugih področjih.

"V kratkem bo predstavljena davčna optimizacija oz. davčna reforma. Eden izmed ključnih problemov, na katerega nas opozarja, je staranje prebivalstva. Ukrep finančnega ministrstva bo preoblikovanje KAD-a v demografski sklad. Temu bodo morali slediti ukrepi oz. reforme, ne samo na finančnem ministrstvu, temveč tudi na drugih področjih, na področju pokojninskega, šolskega in zdravstvenega sistema in tako naprej," napoveduje Bertoncelj.

Opozorila fiskalnega sveta vplivajo vsaj na zavedanje o vzdrževanju uravnoteženih javnih financ. To so domača opozorila, podobna stališča pa lahko konec meseca Slovenija pričakuje tudi od evropske komisije.